Država vs. volja ljudstva

Slo0 je 16. feb 2019 ob 19:53 izjavil:

Kar bi pomenilo dolgoročni propad države (ali kratkoročni).

Čemu? Nobenega propada države ne bi bilo. Preprosto bi slabo plačana delovna mesta postala del sive ali črne ekonomije. Nič dobrega za večino delavcev, ki imajo danes pod 5 jurjev plače.

Slo0 je 16. feb 2019 ob 19:53 izjavil:

Da se nekoč lahko uvede demokracija (oz. volja ljudstva)

Potrebuješ kvalitetno šolstvo, da ljudje te reči razumejo, potem gre pa hitro na bolje.

Slo0 je 16. feb 2019 ob 19:53 izjavil:

Država nekak mora zastopat interese delovanja države, tudi če se ljudstvo ne strinja.

Država mora zastopat interese ljudi, tudi kadar ljudje niso dovolj izobraženi. Tako so ljudje dobili elektriko, prometna in telekomunikacijska omrežja, pa tudi obvezno cepljenje.

jype je 16. feb 2019 ob 19:55 izjavil:

Slo0 je 16. feb 2019 ob 19:53 izjavil:

Država nekak mora zastopat interese delovanja države, tudi če se ljudstvo ne strinja.

Država mora zastopat interese ljudi, tudi kadar ljudje niso dovolj izobraženi. Tako so ljudje dobili elektriko, prometna in telekomunikacijska omrežja, pa tudi obvezno cepljenje.

Se strinjam, da država mora zastopat interese ljudi.

Ampak se sprašujem, kdaj in v kolikšni meri lahko to zanemarjajo (in kako lahko zagotavljajo, da je to bolje za državo, kot za interese ljudi)

jype je 16. feb 2019 ob 20:19 izjavil:

Ta dilema je pa težja, ja. Je v interesu oblasti, da ljudje ostanejo neizobraženi, ker jim je tako lažje vladat? Po moje ne: Večina napredka se vrši v državah, kjer so socialne razlike manjše, davki višji in državljani bolj izobraženi.

Druga dilema je glede tega, kdo nadzira tisk. Svobodo tiska in transparentnost držav resno jemljejo le v državah, kjer so ljudje dovolj izobraženi, da razumejo posledice obratnih standardov. Korupcija je sicer še vedno prisotna, a je samokontrole tistih, ki se grejo korupcijo, precej več v državah, kjer se korupcijo brez težav opazi, kjer ljudje dejansko lahko ukrepajo, ko jo opazijo in kjer ljudje razumejo, da korupcija škoduje vsem.

Tretji del vprašanja je pa ta, kako temeljito je treba ljudi izšolati, da lahko razumejo, da chemtraili ne obstajajo, da je cepljenje obvezno zato, ker je učinkovito le takrat, kadar se cepijo vsi, ki se lahko, ter koliko sredstev mora družba ustvariti, da se tako izobraževanje zagotovi vsem, brez izjem.

V prvi dilemi se ne bi strinjal, ker opisuješ skrajni socializem in komunizem.
Verjamem, pa da je neka vrsta socializma boljša za prihodnjost vseh. (nekoč, ampak še ne sedaj)

V drugi dilemi, je jasno kdo nadzira tisk (oz. medije). Vsaj v ZDA, vsak medij povezujejo z določenimi koroporacijami. (skoraj)
Že glede zdravstva, zadnji teden in več gledam neke ameriške TV, in je skoraj v vsakem reklamnem spotu, reklama z zdravili. (farmacevtska industrija oz. koroporacija)
Jao, skoraj vsaka pa za testosteron, v eni reklami so nekak namignl, da je to tut za ženske. (se pa ne spomnm katera reklama je bila to)

V tretji dilemi, tudi, če ima država načrt, da se vse izšola, nekateri tega ne bodo želeli.
Cepljenje je dober primer, kar se je izkazalo v ZDA. (ko je bilo prepozno, so si premislili)
Upam, da ne bo podoben primer z globalnim segrevanjem.

jype je 16. feb 2019 ob 20:35 izjavil:

Slo0 je 16. feb 2019 ob 20:25 izjavil:

V prvi dilemi se ne bi strinjal, ker opisuješ skrajni socializem in komunizem.

Vidiš, glede tega se temeljito motiš. Tako kot Američani tudi ti zmotno imenuješ skandinavsko socialno državo "skrajni socializem in komunizem", čeprav gre za povsem običajno kapitalistično državo, kjer so vrednote morda postavljene malce bolj civilizirano, kot "Glaun da sosed bl najebe k js, pa sm srečn!"

Ampak v ZDA ob trenutnih razmerah, to pomeni skrajni socializem in komunizem.
Da enake pravice uvedejo v enem trenutku tam, jih mogoče to pahne v veliki propad.

Opusti idejo o komunizmu kot ga poznaš, ker tebi predstavljen komunizem to niti slučajno ni.

Ne v propad, pahne jih v sam vrh. Bo pa potrebna dolgotrajna prekonstrukcija.

Takrat bomo lahko govorili o nekem shiet-tier socializmu, kaj šele o kakem skrajnem.

Slo0 je 16. feb 2019 ob 19:53 izjavil:

Kdo bi moral imet višje oz. močnejše mnenje?

Če razpišemo referendum, da imamo vsi 5jurjev evrov plače.
Bi najbrž vsi delavci, ki imajo manj kot 5jurjev glasovali za (večina).
Kar bi pomenilo dolgoročni propad države (ali kratkoročni).
Kako rešit takšne probleme? Da se nekoč lahko uvede demokracija (oz. volja ljudstva)
Država nekak mora zastopat interese delovanja države, tudi če se ljudstvo ne strinja.

Za 5 jurjev plače rabiš trg, ki bo to kupil. Torej delovna mesta s tako dodano vrednostjo.
Če tega nimaš, potem ti inflacija reši vse probleme. Vsi imajo 5 jurjev plače, ta najcenej BMW 3 bi bil pa 200k eur.

PS: Ustavno sodišče je presodilo, da takšnih referendumov ni možno izvesti.

Slo0 je 16. feb 2019 ob 19:53 izjavil:

Kdo bi moral imet višje oz. močnejše mnenje?

Če razpišemo referendum, da imamo vsi 5jurjev evrov plače.
Bi najbrž vsi delavci, ki imajo manj kot 5jurjev glasovali za (večina).
Kar bi pomenilo dolgoročni propad države (ali kratkoročni).
Kako rešit takšne probleme? Da se nekoč lahko uvede demokracija (oz. volja ljudstva)
Država nekak mora zastopat interese delovanja države, tudi če se ljudstvo ne strinja.

Verjetno gre v pravnih drzavah nekako takole:

1. Interesi druzbe (ne zelje)
1.1 Ustava druzbe
1.2 Zakoni druzbe
2. Interesi sirse druzbe
2.1 Sporazumi s sirso druzbo
2.2 Zakonske obveznosti sirse druzbe
3. Zelje ljudi

V zakonih in ustavi se praviloma uposteva veliko vecji spekter podatkov, kot ga je mozno popolnoma razumeti kot posameznik. Zato pravne drzave deluejo zelo dobro, ker je v zakonih veliko vlozenega dela in znanja, kjer bi pri direktni demokraciji potreboval samo dovolj spretnega govorca, ki preprica dovolj ljudi.

Prevec tako imenovane direktne demokracije, kjer ljudje odlocajo recimo o vsem se praviloma izkaze kot dolgorocno slaba opcija, ker velika vecina ljudi nima sposobnosti razumevanja celotne problematike in praviloma razuemjo le nekaj objasnil, ki jim jih da neko lobiranje ljubljene politicne opcije. Ce si med tistimi, ki ne razumejo problematik dovolj dobro, ves takoj, ce mislis, da ima skoraj vedno prav samo tvoja stran in nikakor ne razumes razmisljanja druge.

Slo0 je 16. feb 2019 ob 19:53 izjavil:

Kdo bi moral imet višje oz. močnejše mnenje?
Če razpišemo referendum, da imamo vsi 5jurjev evrov plače.
Bi najbrž vsi delavci, ki imajo manj kot 5jurjev glasovali za (večina).
Kar bi pomenilo dolgoročni propad države (ali kratkoročni).
Kako rešit takšne probleme? Da se nekoč lahko uvede demokracija (oz. volja ljudstva)

Ta problem je že rešen. Reče se mu ustavna pritožba. V kateri bi gospodarska podjetja zatrjevala da je previsoka minimalna plača prekomeren poseg v npr. svobodno gospodarsko pobudo.

Slo0 je 16. feb 2019 ob 19:53 izjavil:

Država nekak mora zastopat interese delovanja države, tudi če se ljudstvo ne strinja.

To se je že zgodilo. Ko so prepovedal referendum(a?) o pokojninski reformi(pa še enem, afaik), ker bi, če bi se referendum zgodil, lahko prišlo do težkih finančnih posledic za državo oz. smiselno podobno.
Država zastopa interese ... države z ... državo (državni tožilci/pravobranilci - zdej mislm da se jim drgač reče).

Slo0 je 16. feb 2019 ob 19:53 izjavil:

Kdo bi moral imet višje oz. močnejše mnenje?
Če razpišemo referendum, da imamo vsi 5jurjev evrov plače.

Ta problem je že rešen, dvojno.
Tako, da ga lahko razpišejo le poslanci, in, da je nezavezujoč.