Stereo ojačevalec

Priklop računalnika analogno ali digitalno?

Kaj to pomeni? Maš optični izhod na računalniku? HDMI? Koaks?

Sam uporabljam Marantza PM6005 (predhodnik PM6006) in B&W 685 S2, na računalnik priklopljeno preko usb zvočne kartice, ki ima digitalne izhode, in sem zadovoljen. Sicer pa B&W igrajo lepo tudi z NADi.

Boš gledal tudi filme?

Poglej kakšen s

Se strinjam z naabo.
Je pa tako da je v osnovi treba probat. Meni yamaha na Heco ni ustrezala, dočim marantz in prastar technics da. Sedaj na Klipschih je Yamaha odlično opravila delo samo Marantz jo je vseeno v ciljni ravnini prehitel.
Če imaš možnost testiranja ( prijatelji...) sonus art tudi posoja, bi bilo najbolje.
Jaz bi se le izogibal kino receiverjem, ker tisto načeloma ni hifi.

pegasus je 2. jan 2019 ob 10:21 izjavil:

vander je 1. jan 2019 ob 22:28 izjavil:

priklop zvočnikov B&W 626 S2

Ne najdem podatkov o teh zvočnikih. Jih lahko podaš? Impendanca, velikost enot, frekvence, pričakovana moč.

Se opravičujem ker sem napačno navedel model zvočnikov. Zvočniki so B&W 686 S2.

Trenutno si lastim denona AVR-X1100W vendar me večkanalni sistemi ne zanimajo, zato kupujem stereo ojačevalec ali receiver. Zgoraj omenjena Yamaha RN602 zgleda zanimiva zadeva.

Ojačevalec bi bil namenjen predvsem poslušanju glasbe, za kar pa denon ni ravno najprimernejši. Tudi več kot dveh zvočnikov ne mislim imeti.

Z nastavitvami sem se ukvarjal kar precej časa, saveda tudi z audyssey. Nastavitve imam shranjene na računalniku, tako da različne lahko primerjam med seboj. Pravega zvoka ne dobim. Mogoče so krivi zvočniki ki imajo precej slabo občutljivost.

Kaj pa kak NAD C328?

Če se ti kaj lota, se v tvojem budgetu dobi tudi ogromno zanimivih kitov class D ojačevalcev.

krepki je 2. jan 2019 ob 18:12 izjavil:

Denon je potrebno nastavit,da deluje tako kot mora,če ga samo priklopiš in uporabljaš je zvok katastrofa,priložen audyssey mikrofon dela čudeže,samo skalibrirat ga je potrebno.Jaz ga imam kot hišni kino in za poslušanje glasbe zakon zadeva.

Če imaš samo dva zvočnika, kot vander, potem nimaš kaj dosti nastavljat. Tudi jaz imam Denona AVR-X1400 s sedmimi zvočniki, lahko rečem, da sem izredno zadovoljen z njim. Ko zvočnike pravilno nastaviš, dobiš občutek, kot da se nahajaš sredi orkestra.

Drug teden grem malo poslušat par zadev. Bo pa stereo ja.

Tukaj si lahko testirate kako nizko frekvenco še predvajajo vaši zvočniki:

Par dni nazaj sem videl, da se na bolhi prodaja Cambridge Audio Azur 540A za okoli 160eur. Sem imel ta model, res kvalitetn ojačevalec.

V bistvu tile tukaj pravijo da je to res novejša stvar.

https://forums.stevehoffman.tv/threads/...

Moj 375 BEE tudi nekaj zajebava pa ni star niti 10 let. In ni dal veliko skozi. Ampak dokler je stvar funkcionirala, je bil pa zvok res dober.

Doma imam na probi Roksan Kandy K2, najverjetneje bo to moja izbira.

zmaugy je 8. jan 2019 ob 20:42 izjavil:

pegasus je 2. jan 2019 ob 20:10 izjavil:

Kaj pa kak NAD C328?

Če se ti kaj lota, se v tvojem budgetu dobi tudi ogromno zanimivih kitov class D ojačevalcev.

NADi znajo biti slabo narejeni - dober zvok ampak se kvarijo.

Povsem odvisno od serije/modela. Dejasko so določeni hud sekret (iirc je en takih 320bee).
Zvokovno je pa NAD precej nad Yahama/Denon in podobnimi. Lahko bi rekli, da je NAD vstopna točka v HIFI. Namesto efektov in kompleksnosti dobiš boljše komponente. Si pa jasno "omejen" na stereo.

Kupil sem Roksan Kandy K2.

Lepa je tale Yamaha z retro dizajnom.

Pozdrav

Ali moje strojniške oči prav vidijo? A ima NAD switcher napajalnik?

Lp

Jože

Darko! je 9. jan 2019 ob 23:21 izjavil:

Koliko pa zahtevajo zanj ?

Kakor koli, njegova notranjost bi morala bit za zgled večini moderne šare:

Nakup roksana kandy k2 dokončno zaključen, zanj sem odštel 450€. Z nakupom sem izredno zadovoljen.

Meni NAD sploh ne "sede", zaradi njihovega digitalno/hibridnega pristopa k ojačevanju.

Hm ...


... to me je spomnilo na temo o ročnih urah. In sicer zato ker je ta, digitalno-hibridni način ojačanja (D-razred in razni hibridni dodatki), po svoji naravi zelo podoben digitalnemu merjenju časa. Kvalitetni in cenovni razpon digitalnih časomerov pa je ogromen.


Namreč, na eni strani imamo cenene kitajske kvarčne ure za 20 dolarjev, ki pa v osnovi zelo dobro in relativno precizno opravljajo svojo primarno funkcijo, to je merjenje sekund, minut in ur. Seveda se omejitve takšne ure takoj pokažejo pri redni uporabi v vsakdanjem življenju.

Za 10 kratnik osnovne cene se že da dobit kvarčno urco, ki čas praktično meri perfektno; izdelava v detajlih sicer malo šepa, je pa občutek na roki soliden. Ni pa je pametno izpostavljat ekstremnim razmeram; materiali so običajni, sicer kvalitetni, ampak nič posebnega. Zanesljivost je njeno drugo ime.

Za 20-40 kratnik osnovne cene se da dobit kar češ. Vrhunske materiale, visoko precizne kvarčne mehanizme, vesoljsko tehniko. Ni da ni. Časovni trezor na zapestju.

Za 100-200 kratnik že dobiš kvarčen Grand Seiko. In z njim in-house gojen kvarc, ročno sestavljen mehanizem iz delov narejenih v sosednji delavnici ter poteze mojstra v zaratsu poliranem ohišju. Dobiš sinonim za perfekcijo. Ampak še zmeraj je to kvarčna urca. Hudič ne kaže prave, linearne narave časa.

(tehnično bi ga ura sicer lahko prikazovala, ampak meri ga pa ne).

Za 300 kratnik dobiš GS Spring Drive in s tem "the only watch in the world to express the natural and continuous flow of time". Popolna urca. Popoln hibrid. Celo kregajo se, ali je bolj mehanska ali bolj kvarc. Eno dejstvo pa je gotovo: Če bi Spring Drive prvi izdelali Švicarji, bi spremenili definicijo mehanske ure.



Ampak kvarc je kvarc.
Popolnoma mehanska ura ima svoj čar.

In mnoge lastnike Orientov ali Seikov sploh ne zanima, da jim to malo čudo tehnike na zapestju vsak teden prehiteva za minuto, dve ali še več. Seveda ga vsako jutro zaradi previdnosti raje preverijo ob radijskih poročilih, ali pa z uro, ki se prikazuje na prenosnem telefonu in je prek intergalaktičnega omrežja sinhronizirana z atomskim serverjem.

Itak, da bi vsak lastnik Orienta le tega najverjetneje z veseljem zamenjal za mehanski GS. Ali še raje za mehanski GS VFA, ki dosega 2.500 kratnik cene kitajskega kvarčnega časomera. A se ga splača kupit? Tisti, ki ga, se o tem sploh ne sprašuje.


Razmerja in lastnosti feršterkarije v D-razredu so bolj ali manj podobna. Kitajskega Lepai-ja z ojačevalnim čipom in malo sreče se da dobiti že za 20 - 30 dolarjev.

Ampak D je D.
Popolnoma analogna signalna pot ima svoj čar.