Slo-Tech - Moderna plastika je skoraj čudežni material - lahko jo oblikujemo v poljubne oblike, je trdna in vzdržljiva, nestrupena in stabilna. Prav zadnja lastnost povzroča največ težav, saj se odpadki kopičijo in kopičijo. Plastika sčasoma preperi na majhne koščke, ki pa se še stoletja ne razgradijo, zato so jih morja polna. Čeprav sama po sebi ni strupena, kazi morja, obale in predstavlja veliko nevarnost za živali, kadar se jim kam zatakne.
Ena najpogostejših vrst plastike se imenuje PET (polietilen tereftalat). V naravnem okolju praktično ni organizma, ki bi jo bil sposoben razgraditi, zato se naokoli valja tako dolgo. Le nekaj redkih gliv jo zmore razgraditi. Leta 2016 pa so raziskovalci odkrili bakterijo Ideonella sakaiensis, ki je prav tako sposobna razgrajevati PET. To je zelo pomembno odkritje, ker je bakterije bistveno lažje gojiti in uporabljati kakor glive. Bakterijo so našli v vzorcih, ki so imeli veliko PET, torej je očitno z evolucijo pridelala encim za razgradnjo. Imenuje se PETaza in v vodnem okolju razstavi PET v tereftalno kislino in etilen glikol, ki sta razgradljiva. PETaza je še vedno sorazmerno počasna, saj bakterija potrebuje več kot mesec dni, da poje tanek film plastike, a začetek je vsekakor obetaven.
Raziskovalci z Univerze v Portsmouthu in Nacionalnega laboratorija za obnovljive energije (NREL) pa so sedaj uspeli ta encim umetno spremeniti tako, da je še aktivnejši. Vse od odkritja te bakterije namreč potekajo intenzivne raziskave encima, pri čemer je eden prvih korakov natančna karakterizacija encima. To pomeni določitev zgradbe, zlasti aktivnega mesta, kjer reakcija poteka. Ugotovili so, da je PETaza podobna kutinazi, ki razkraja naravni polimer kutin. Aktivno mesto v PETazi je podobno, ni pa čisto enako, saj vanj sedejo tudi umetni polimeri. Lahko pa bi ga malo prilagodili, da bi bilo še primernejše.
Natanko to so storili. Mutacije aktivnega mesta so pogosto metoda pri študiju encimov, ki da pomembne informacije o delovanju. Včasih majhna mutacija v celoti onesposobi encim, spet drugič kakšne velike razlike ni. To pot so raziskovalci preiskovali hipotezo, da je PETaza nastala v bakterijah s kutinazo, ki so živele v okolju, bogatem s PET. Da bi to preverili, so mutirali aktivno mesto in presenečeno ugotovili, da je eden izmed mutantov še bolj aktiven. Povsem nehote so pridelali encim, ki je še učinkovitejši v razgrajevanju PET.
Uporaba naravnih in malo spremenjenih umetnih encimov je dandanes rutinska. Vsakokrat ko peremo z detergentom, ki uporablja naravne snovi, v resnici peremo z encimi, ki so posebej prilagojeni za delovanje pri visokih temperaturah za odstranjevanje maščob in drugih nepolarnih madežev. Zato odkritje izboljšane PETaze jasno dokazuje, da je tudi ta encim mogoče izboljšati. Morda v prihodnosti dobimo čistilno napravo za plastiko. In ne, encim ne more nikamor uiti in povzročiti kolapsa civilizacije z uničenjem plastike, ker ni živ in se ne more sam razmnoževati. Mutiran je encim, ne bakterija.
Sem videl potrošnike na FB?, danes so jim rekli aktivisti, vedno se začne z njimi a ne?, ko so po nakupu, še v trgovini vse zložili iz embalaž in prestavili v svoje večkrat uporabljene vrečke in gajbice, in vse to pustili v vozičku pred trgovino. Prov zanimivo... mogoče se razširi k nam.
všeč sta mi zadnja 2 stavka, ki upam da omejita komentarje "zarota trolov" na tem forumu :)
A tole
In ne, encim ne more nikamor uiti in povzročiti kolapsa civilizacije z uničenjem plastike, ker ni živ in se ne more sam razmnoževati. Mutiran je encim, ne bakterija.
Ne vem če sem si narobe zapomnil ampak mislim,da sem nekoč gledal en SF B movie ali pa morda epizodo v neki SF seriji s takšno premiso..časovni popotnik se znajde v distopični prihodnosti (ali je bila njegova preteklost ?) v kateri je podivjana bakterija požrla vso plastiko.
"The internet - like a training camp for never amounting to anything."
Sem videl potrošnike na FB?, danes so jim rekli aktivisti, vedno se začne z njimi a ne?, ko so po nakupu, še v trgovini vse zložili iz embalaž in prestavili v svoje večkrat uporabljene vrečke in gajbice, in vse to pustili v vozičku pred trgovino. Prov zanimivo... mogoče se razširi k nam.
Zanimivo. Jaz sem takoj za, da jim svinjarijo pustimo pred pragom.
In ne, encim ne more nikamor uiti in povzročiti kolapsa civilizacije z uničenjem plastike, ker ni živ in se ne more sam razmnoževati. Mutiran je encim, ne bakterija. Najlepši del novice, me je prav nasmejala. Hkrati pa pokaže, da folk že v osnovi začne razmišljati na ... debilen način? Torej, če se pravilno ne lotimo problema, ga ali ne bomo mogli nikoli rešiti ali pa sploh ne vemo, kaj problem je. Sicer je pa tako, da ko sem včasih povedal o franciji, ki plava v pacifiku, so me imeli za marsovca... Zakonsko prepovedati vrečke in dvigniti ceno na 1 evro, kjer ne gre brez njih, v nekem prehodnem obdobju. To bi bil dober začetek.
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
Škatel bi hitro zmanjkalo, če bi jih vsi uporabljali.
Problem vrečk je samo odlaganje, mislim da se je na tem področju z ločevanjem odpadkov naredilo največ v zadnjih letih, samo proizvodnjo in uporabo zelo težko omejiš, je pa še vedno ogromno za naredit pri ravnanju z odpadki.
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci
"Tudi škatle v trgovini so zastonj. " Ne povsod. Ene trgovine jih nalaš deponirajo in prodajajo svoje tipske, valda z znakom štrcune okolinokol. debilno, I know.
Vrečke na 5 evrov z možnostjo kavcije, al pa fakof, nosi svojo. Flaše/piksne na kavcijo. Ampak, kaj ko tak poslovni model vpliva na proizvajalce in ostale petrokemo lobiste.
Odpadki pridejo žal na koncu, ko je vse ostalo že opravljeno... Pojdi v Hofer ali pa kako drugo štacuno. Pa se postavi zraven polic s salamo; pakiranje po 100 gramov, kar je komaj za en spodoben sendvič, pa si poglej embalažo, pa folk, kako grabi to. Sploh, če so gor tri črke za pranje možganov: BIO. Sedaj pa najdi v teh štacunah prodajalko/ca, ki ti reže salame po potrebi... Pa še ena stvar, hudi off topic, ampak ko je ravno prava tema: rumeni kontejnerji za embalažo so stalno polni! Da bi jih večkrat odvažali... jok brate, odpade.
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
Japonci so naredili napravo, ki pošlje plastiko nazaj v nafto, kako je s tem danes nevem, bi pa bila zelo priročna pri centralni kurjavi.
1. Niso naredili Japonci, pač pa nek Nemec, ki se mu je kasneje pridružil nek Slovenec. 2. Trenutno so na svetu 4 taki reaktorji, eden na Hrvaškem. 3. Reaktor stane 3.2 mio EUR. 4. Zadeva plastiko upeni in potem frakcijo s pomočjo katalizatorja pretvori v dizel... z dodatkom drugega katalizatorja pa nastane kerozin. 5. V reaktor se strese plastične smeti (ni treba, da so posebej prečiščene) in po cca. 3 minutah ven prične teči dizel. 6. Na 1 tono plastike zadeva pridela cca. 400 litrov dizla. 7. Že nekaj časa potekajo napori, da bi to napravo postavili tudi v Sloveniji. 8. Bile so tudi ideje, da bo en tak reaktor montirali na ladjo, ki bi potem pobirala smeti po oceanih.
Vseeno; med 2013 in 2018 je pet let. Zakaj pa tega še nimamo v SLO, sploh ker se lahko pohvalimo z zelo visokim procentom reciklaže smeti? ( bi zoki dobil premalo v žep? )
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
mislim da bo plastika v morju naslednik ogljikovega dioksida oz globalnega ogrevanja pri bebanju ljudi in socialnem inžiniringu. ko to ne bo dovolj je na zalogi mikro plastika, potem še čaka nano plastika!
pripravite se, bebanje se je začelo zdaj! in sedeva pripravite denar, ker se bo na veliko 'raziskovalo'...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
In ne, encim ne more nikamor uiti in povzročiti kolapsa civilizacije z uničenjem plastike, ker ni živ in se ne more sam razmnoževati. Mutiran je encim, ne bakterija.
Kaj pa izlocki teh encimov? A so enorogovi prdci ki tvorijo mavrice in metuljčke? Čudno da ste pozabili komentirati. Saj bencin je tudi nevaren pa strupen, najbolje da ga skurimo v motorjih in se tako rešimo te nevarnosti.
Vseeno; med 2013 in 2018 je pet let. Zakaj pa tega še nimamo v SLO, sploh ker se lahko pohvalimo z zelo visokim procentom reciklaže smeti? ( bi zoki dobil premalo v žep? )
Ma pri nas (na IJS) se nekaj trudijo, da bi enega postavili v Sloveniji. In menda je zadeva popolnoma energetsko vzdržna. Videl sem celo neke izračune, da bi se investicija v to povrnila v cca. letu in pol (če bi zadeva delala cel dan).
Ethylene glycol has generally low toxicity to aquatic organisms. Toxic thresholds for microorganisms are above 1000 mg/litre.
Laboratory tests exposing aquatic organisms to stream water receiving runoff from airports have demonstrated toxic effects and death. Field studies in the vicinity of an airport have reported toxic signs consistent with ethylene glycol poisoning, fish kills, and reduced biodiversity. These effects cannot definitively be ascribed to ethylene glycol.
Terrestrial organisms are much less likely to be exposed to ethylene glycol and generally show low sensitivity to the compound. Concentrations above 100 000 mg/litre were needed to produce toxic effects on yeasts and fungi from soil. Very high concentrations and soaking of seeds produced inhibition of germination in some experiments; these are not considered of environmental significance.
)