Prepis iz gimnazije na računalniško šolo

divjak8888 je 7. sep 2017 ob 21:50 izjavil:

Samo tako, iz firbca, kakšne pa so razlike v plači med diplomirani FRIjevcem in pa nekom, ki je izdelal srednjo tehnično šolo, pa da ni ravno butelj in se ne ukvarja z samo posodabljanjem windowsov na šolskih računalnikih?
Lp

Ne sprašuj se o plači.

Poglej razpise: povsod (povečini) se zahteva vsaj VI. stopnja izobrazbe.
Brez diplome so to marsikatera vrata že v štartu zaprta.
Če imaš prakso, potem ni problem srednješolska izobrazba. Brez prakse je pa težje.

1. Gimnazijci si na Racunalniskem faksu (Maribor) imeli manj tezav z matematicnimi predmeti (s katerimi se dela najvecja selekcija studentov racunalnistva), kar se pa tice strokovnih predmetov pa je velika vecina ponovitve tega kar smo se mi naucili v 4 letih srednje sole (Studiral sem leta 2000, tako da se moje izkusnje nanasajo na to obdobje). Jaz sem zaradi tega malo zaspal in vzel matematiko premalo resno. Ker v tistem casu na faksu ni bilo nicesar kar se tice Web developmenta sem zgubil interes in faks pustil (in tega nisem nikdar obzaloval).

Moj nasvet: ostani na gimnaziji (da si priboris boljse izhodisce za matematiko na racunalniskem faksu), ter se probaj sam (ali z pomocjo) nauciti osnove programiranja - ko enkrat skapiras logiko/nacin razmisljanja potem ucenje novih programskih jezikov ni tako hudo (cas traja par mescev, ampak gre).

Z gimnazijo sicer riskiras da bos na koncu (ce faksa ne dokoncas) le "gimnazijski maturant", pri racunalniski soli pa imas "poklic" ceprav ... mnja - v nasih casih po srednji soli nisi bil lih kaj hudo uporaben ce se nisi sam samoinitiativno dodatno izobrazeval/raziskoval/preizkusal zadeve.


2. Kaj tocno si predstavljas da bos delal na racunalniskem faksu ? Te mika programiranje ? Ali pa je morda studij Informatike bolj primeren zate ... ali pa Medijske komunikacije ? poskusi zbrati vec informacij katera znanja se pridobijo na kateri smeri pa razmisli ali je to kar te zanima.

@Lonsarg
3. Kar se nemscine tice - po mojih izkusnjah se jo splaca uciti. Poglej v kater drzave Slovenija najvec izvaza. Nemsko govorece drzave (DACH) so cca 100 miljonski trg (prebivalci), kateri se tudi v casu gospodarskih kriz/recesij drzi stabilno. Tudi ce pogledas premo meje v Avstrijo ali Nemcijo so place v enkrat visje kot v sloveniji, ob skoraj enakih zivljenskih stroskih. Ce zivis kakih 50km stran od meje je nemscina definitivno prava izbira (samo ne it delat v Avstrijo/Nemcijo/Svico preko Slovenskih firm - raje preko tamkajsnjih, saj zaradi drakonskih kazni tam tezje ostanes brez izplacane zasluzene place). Sam zivim in delam v nemciji in sem z svojim znanjem nemscine ze od prvega dneva v sluzbi komuniciral samo v nemscini - brez tezav.

@RegulusDraco
4. Tak ponizevalni odnos ni vredu. To ni primeren nacin komuniciranja. V osnovi gledano je itak vso programiranje for, if in switch ... bistveno je kako to skupaj zlozis. In to se dela v srednji soli - tisoc in en logicen problem katerega moras resit na primeren nacin - vaja dela mojstra, ce mojster dela vajo. In tisti z racunalniske na faksu tudi v visjih letnikih programe na podlagi izkusenj lahko napisejo precej hitreje od vecine tistih gimnazijcev ki so se na faks vpisali brez predznanja programiranja. Ce gledamo racunalniski faks - nas je bilo vpisanih 200 v pri letnik - od tega velika vecina gimnazijcev ..... no ... v visjih letnikih je bila po obcutku "pol pol" - si potem procentualno zracunas razmerje vidis da je vseeno vecja moznost da prides dalje z racunalnisko srednjo (glede na to da se moras osredotociti samo na matematiko, ostale predmete pa lahko bolj ko ne opravis z levo).

5. Kar se tice razpisov in minimalno 6. stopnje izobrazbe - se strinjam z FireSnake ... bi pa tu se dopolnil: v javni/drzavni sluzbi bos brez tega verjetno takoj pogorel. V gospodarstvu pa se da brez tega - ce si naberes primerne reference/izkusnje ki ta manjko kompenzirajo. Prvi siht bo verjetno slabo placan, ampak naj bo investicija v izkusnje, na podlagi katerih (ter na podlagi poznanstev) bos potem po dolocenem casu lazje/hitreje dobil boljsi siht. Ne zanemariti networkinga. Ko se izve da obvladas, bos vsakih par mescev dobil ponudbe za menjavo sihta - pocakaj ta pravo in hop ... vkolikor te dosedanji sef ne ceni dovolj, te bo pa morda naslednji. Pri tem ne zanemari razmisljati a je ta sprememba stopnicka navzgor ali stopnicka navzdol na tvojem zivljenjepisu.

Za konec:

... po drugi strani pa je tudi tako - sam faksa nisem dokoncal, ter tega ne obzalujem. Tudi brez faksa sem nabral dovolj izkusenj in odlicnih referenc, da sem z vsako menjavo sluzbe sel stopnicko vise, saj je zaradi izkusenj & referenc bil faks nepomemben (in to tudi v tujini), kar je na sreco v IT smeri mozno. Tako sem bil kot vodja ekipa tudi nadrejen sodelavcem z dokoncanim faksom - ker sem imel rezultate. Tako da, tudi ce faksa ne dokoncas - ce imas iskrico v oceh, in delas z vsem srcem, si poln elana in pri volji za stalne inovacije/izboljsave - tudi brez faksa ne rabis sekirat - se da, in to tudi za solidno placo.

Aja ... pa tudi ljudje z npr: srednjo kmetijsko solo, ali pa z samo dokoncano osnovno solo znajo biti odlicni programerji, ce so le dovolj geeki in obvladajo programiranje - in to ne govorim na pamet - poznam take primere - v dolocenih podrocjih ITja jim ne sezem niti do kolen.

@Pero_SLO:
Bravo - odlicno povedano, se v celoti strinjam.

Vrt/home automation .. karkoli, kar te veseli/se ti zdi interesantno. Z resevanjem realnega problema se bos najvec naucil (korak po korak). Ce bos res motiviran bos imel na koncu lep izdelek ter ogromno novega znanja (kar ti bo lahko sluzilo kot referenca, eventuelno sluzba (s.p. ?) oz bos z tem nadoknadil/izenacil/prehitel sosolce na faksu, ki prihajajo iz racunalniske sole, kjer pa razen pouka niso samoinicativno naredili nic za svojo razgledanost).

Pa ce ne ves kje povprasat za nasvet - na stackowerflow se vedno najde kdo ki kako zadevo obvlada - google is your friend.

RegulusDraco je 7. sep 2017 ob 20:37 izjavil:

naravoslovje. Strojna, FE, FRI, fizika, matematika itd.

In kaj je definicija resnega faksa? A ostali so šala? Mogoče na ostalih faksih profesorji niso resni (neodgovorni)?
Jaz mislim da ne obstajajo reni in neresni faksi. Temveč bolj relevantni. Težji in lažji...če ti gre programiranje in si za stvar ti bo FRI lažji faks. Nekdo ko ni veliko na faksu mu bo tudi na filozofski težko. Kaj je definicija da je nek faks resen?

Jaz osebno vem, da nisem sposoben končati družboslovne, pravne, farmacevtske, športne,.... fakultete. Zakaj? Ker me ne zanima in se nisem sposoben naučit snovi...

OP-ju svetujem naj stopi do ravnatelja/svetovalke in se naj pri njih pozanima kaj je možno narest. Kot prvo se pa mora zavedati, da neko izobrazbo je dobro imeti, ni pa obveza. Kot drugo se pa mora sam odločiti kaj in kako bi naprej. Kot sem že napisal, je tudi na drugi šoli ogromno "odvečnega balasta" za splošno razgledanost in obveza za maturo. Če si v prostem času zagrižen programer, ti ne bo problem iz gimnazije iti na elektro ali računalniško fakulteto in jo tudi končati.

Dogovoriti se da pa vse in naresti tudi. Omejitve so samo pri nas v glavi in dan ima samo 24 ur ;) .

LP

onitam je 8. sep 2017 ob 13:02 izjavil:

Kaj ti pomaga razgledanost, če pa si na koncu kelnar in delaš celo življenje za minimalca za trakom

Znanje ti ostane, tudi če si kelner ali pa imaš minimalca.

Smurf je 8. sep 2017 ob 13:05 izjavil:

onitam je 8. sep 2017 ob 13:02 izjavil:

Kaj ti pomaga razgledanost, če pa si na koncu kelnar in delaš celo življenje za minimalca za trakom. Pravtako doživljam, da nekateri maturanti iz gimnazije niso sposobni razdelit stroške z dveh računov iz trgovine.

To dvoje ima bolj malo veze s SŠ ali Gimnazijo.

V današnjih časih kar dosti, ko folku ob minimalciu končno pri 35 uspe narediti diplomo iz neke totalno neuporabne smeri...

Kar se pa tiče OPa, pa tole...

Če že ene gimanzije ne moreš narediti, pozabit na star univerzitetni program (bolonjski magisterij), ker ga najbrž ne boš naredil. Povsod se boiš učil tebi nepotrebne zadeve, tudi na faksu. Nispo faksa naredili za vas, ampak za vse. Program je znan in če vam ni všeč, se pač ne vpišite.

Boš pač obsojen na samoučenje, in izkoriščanje za poceni delovno silo s strani slovenskih firm, ustanovljenih s strani garažnih samoukov kot boš ti.

Diploma pa kljub vsemu odpre precej delovnih v velikih podjetjih. Lahko da bo to bolje, lahko ne. V taka podjetjo boš prišel samo res z dobrimi priporočili, če ne boš oimel diplome. Seveda pa so tvoje možnosti za napredovanje precej omejene.

Nihče, ki ima diplomo (ali kaj več) FRI ali FE, nima problema dobiti dobro plačane službe. Če le ni totalna budala, ki se pa seveda tudi najdejo vmes.
Tako da na koncu ostane samo še vprašanje do katerga nivoja kariere želiš napredovati...

Pero_SLO je 8. sep 2017 ob 09:58 izjavil:

Podjetja, ki sedaj prehajajo na 4. industrijsko revolucijo iščejo zagret splošno tehnično razgledan kader, ker postaja vse bolj povezano(biologija, kemija, strojništvo, elektro, informatika,...).

LP

V resnici resna firma vzame nekoga in ga specializira v eno področje, da ga res obvlada. In ta sistem laufa. Zato imaš šolanje za kemika, zato imaš šolanje za elektrotehnika, šolanje za ekonomista in ne vse zmešano na žaru.

Pri nas se pa očitno sanja, da mora delavec bit deklica za vse in tri vogale oddelka podpirat. Pa moraš bit ekonomist, pa moraš bit mal svojega foha pa mal ono pa tretje. Poslušte od tega ni vse skup nč. Neki se matraš na vseh frontah konkretno pa ničesar ne obvladaš v špici. In kaj si naredil? Nič konkretnega.

Če želi ekstra znanje od delavca je prav, da tudi firma vlaga vanj kolikor je smiselno in prek seminarjev dobiva konkretno razgledanost.

Lepo vas prosim, tista gimnazijaska snov se btw. lahko predela v pol leta.

Raw je 9. sep 2017 ob 11:03 izjavil:

V kolikor ne potrebuješ gimnazije za naprej, se ji izogni. Zguba cajta in volje do življenja, če te večina predmetov ne zanima.
Gimnazijska "splošna razgledanost" je precenjena. Več se naučiš sam, če spremljaš novice, si prebereš kakšno knjigo.
Prednost na rač. faksu? Pozabi. Nekaj matematike, ostalo si v velikem minusu v primerjavi s srednjo računalniško - sploh če se nisi v prostem času sam učil oziroma obiskoval kakšn programerski (ne "ms word") krožek. Jaz sem imel dosti predznanja (samouk) in veliko zagnanosti da je šlo dohitet kolege iz SERŠa.
Mi je blo vedno žal, da sm šel na gimnazijo. Ni pomagal, da je bla ena bolj zateženih v Slo.
Če maš fetiš brezglavega piflanja, potem pa kar nadaljuj.

Edino kar je bilo meni na našem programu gimnazije všeč so bili tehnični in naravoslovni predmeti. Hodil sem na Tehnično gimnazijo. Profesorji za matematiko, fiziko, kemijo zelo na nivoju. Največ sem odnesel od obveznih izbirnih strokovnih predmetov - mehanika + gradbeništvo/strojništvo (na izbiso so bili poleg mehanike še elektro in račubalništvo kjer je bilo nekaj programiranja v C in Javi). Dosegel nadpovprečne rezultate tako na tekmovanjih kot na maturi in tudi dobra popotnica za na faks so bili. Ostalo kar bi se lahko naučil od tehnike na sresnji sem se naučil doma in z delom v proizvodnji. Tako da ravno ne zaostajam za pobi ki so hodil na srednjo strojno.

Pa btw. Zgodovino ki še največ šteje za SPLOŠNO razgledanost obravnavajo tudi na ostalih 4 letnih srednjih šolah. Pri nas so poučevali isti profesorji tako na elektro kot na teh. Gimnaziji. (Center tehničnih šol) Ponekod so razni štiriletni programi imeli tudi sociologijo. Dokaj na nivoju.

Od psihologije in sociologije nisem odnesel nič. Tisti predmeti so bili bolj kot ne filozofski krožek kjer je bilo đabe dobit 100 pik na testu, če si znal nakladat.

Pisal sem o splošni. Tehnična je povsem drugo, seveda.
Bi se zlagal, da me niso ostali predmeti nič zanimal, geografijo in psihologijo sem celo izbral za maturo.
A vseskupaj je bilo le branje učbenika in piflanje le-tega na pamet. Meni zanimive reči sm si doma prebral sam, šolske učne ure so bile več al manj mukotrpne.
Kot zanimivost: na to gimnazijo je bil letošnji vpis polovični v primerjavi z mojo generacijo izpred 20 let.

FERI faks je bil kljub višji zahtevnosti lažje dat skoz, saj brezglavo piflanje izgubi pomen.
edit: razn ORA pr Ojstršku. Ta je tud en kekc.

@Raw

Točno.

Tehnične fakultete imajo eno cako na katero so nas že profesorji v srednji opozarjali. Ni dovolj da si nadarjen, pameten. S trdim delom te bo tudi povprečen marljivec prehitel, če ne boš imel delovnih navad. In lahko le rečem da nas niso za brezveze strašili.

Sicer pa, če citiram profesorja s fakultete. Kdor v desetih letih po faksu ne bo ničesar novega prebral, sw pobrigal o novostih na svojem področju bi mu bilo treba vzet diplomo. Kar pomeni, da izobraževati se je treba stalno in samostojno. Fakulteta ti predstavi ključne osnove in te preusmeri iz "UČENJA PO NAVODILIH" v "RAZISKOVANJE IN SAMOSTOJNO ŠTUDIRANJE NOVEGA PROBLEMA"

Raw je 9. sep 2017 ob 15:34 izjavil:

A vseskupaj je bilo le branje učbenika in piflanje le-tega na pamet.

Na gimnaziji imaš praviloma dostop do boljših učiteljev. Če jih izkoristiš ali ne, je seveda na tebi.

@jype
Mogoče _praviloma_. Tega ne morem spodbivati, imam premalo realnih podatkov. Moje izkušnje sicer kažejo drugače - Od vseh mojih gimnazijskih profesorjev bi lahko trdil da so bili največ trije OK. Te sm izkoristil kolkr se je dalo. Mogoče sem imel nesrečo, kot rečeno je naša realka znana kot bolj _težavna_.
Pa bistvo niso učitelji sami (ne morjo bit vsi super strokovnjaki z neskončno potrpljenja - so le ljudje) ampak slab učni načrt, sama vsebina in načini preverjanja znanja. Predjači piflanje. Če se znaš naučit na pamet, boš sicer pravdobr oz odličnjak, brez da bi uporabil 2% sivih celic. Ko pa prideš v realni svet te pa zadene, da ne gre več tako.

...:TOMI:... je 9. sep 2017 ob 16:24 izjavil:

Priporočam, da se dela gimnazija. Čeprav sem sam bil na srednji tehniški in kasneje na tehniškem faksu, moram povedat, da so gimnazijci bili dosti boljši v matematiki, kot mi, tehniki.

Če bi še enkrat izbral, bi šel na gimnazijo, čeprav odnosi med sošolci so pa bili boljši pri nas, vsaj tako mislim.

Tale matematika se pa povdarja, kot da je tak bavbav. Kar je na gimnaziji več matematike, se ob dobrih inštrukcijah da naučit v 2 tednih. Enostavno sploh za tehničarja. Verjemi mi, da nočeš vržt stran 4 leta le zarad tega argumenta. Si že prav naredu, ko si še na tehniško.

Raw je 9. sep 2017 ob 16:42 izjavil:

Kar hočem povdarit je, da je drkanje na pamet neproduktivn

Super, ker tega na gimnaziji ni bilo. Smo pa se recimo naučili pisati in niti na pamet mi ne pride, da bi napisal: "Kar hočem povdarit je,/.../"

Pa smo spet tam.

jype je 9. sep 2017 ob 18:40 izjavil:

Raw je 9. sep 2017 ob 18:13 izjavil:

A tudi predpostavljaš, da so na tehiški v splošnem bolj primitivni od gimnazijcev?

Definitivno. Sem imel priložnost doživeti.

Raw je 9. sep 2017 ob 18:13 izjavil:

Ne vem, moji ne-gimnazijski sošolci s faksa niso dajal slabega vtisa.

Faks je bistveno višja stopnička.

Raw je 9. sep 2017 ob 18:13 izjavil:

ne odtehta vsega ostalga krepa, ki ga moraš prežvečit ali pa ti ga na silo porinejo v žrelo.

Očitno so šole zelo različne. Na katero gimnazijo si pa hodil, če ni skrivnost?

Iz vsega, kar sem sedaj prebral lahko sklepam da ima Ljubljana zanič 4letne srednje poklicne šole.

Ni treba nič vedt.

Rule no.1 @jype ima vedno prav

Rule no.2 v navezi z no.1 je argumentirana debata z njim izguba časa.

It is so simple.

Če v osnovi postaviš visoke vpisne pogoje...

Kaj dobimo?

Skupek smetane za katero so največje možnosti da bo nekaj iz njih nastalo.

Jah... to je tako kot Dr. Rugelj, ki je zdravil le tiste za katere je vedel da bo terapija uspešna.

No... se pa lahk šola z nečim pohvali.

Tega človeka bi mogu v živo vidt da bi lahko sploh precenil.

Tu gor pa že težko razberem kdaj misli res in kdaj se zajebava. Se mi pa zdi, da večinoma slednje. So... nekega resnega mnenja o njem ravno ne morem ustvarit razen če po kmečko hitr posplošim "ta je prifukjen".

divjak8888 je 7. sep 2017 ob 18:39 izjavil:

Zdravo. Letos sem začel z 2. letnikom gimnazije. Prvega sem zaključil z kar dobrim uspehom. Že v prvem letniku sem razmišljal o prepisu na srednjo (vegovo) računalniško šolo vendar sem tekom šolskega leta na to kar malce pozabil, saj sem se utapljal v *last day* delu za šolo. Sedaj, ob začetku novega šolskega leta spet ugotavljam da mi gimnazija ne leži. V prostem času postavljam spletne strani in se učim programiranja. Mislim, da bi to tudi rad študiral naprej na faksu, vendar se zavedam da se z časom moje veselje lahko preusmeri kam drugam. Prepisal bi se, ker me kemija, biologija in podobni predmeti ne zanimajo preveč in imam občutek, da za brez veze zapravljam čas z
takšnimi predmeti. Matematika mi gre kar vredu, glede na to koliko se učim. Kot sem že rekel, bi se vpisal na računalniški program na Vegovo. Zanima me, če je prepis sploh še vedno možen, glede na to da sem začel že z drugim letnikom gimnazije (zavedam se da moram opraviti neke izpite za predmete, ki jih na gimnaziji ni). Zanima me tudi vaše mnenje ali je prepis smiseln in kako je potem iz srednje Vegove na računalniški faks? Ali se to počne? Nasploh me zanima vaše mnenje o "gimnazija + faks VS srednja računalniška (+ faks?)".
Za vašo pomoč pri odločitvi se vam že vnaprej zahvaljujem! :D

Najbolje bi bilo, da se prepišeš na SŠ ter vzameš peti predmet mature na gimnaziji matematiko in se tako pripraviš za faks, programiranje pa itak imaš kot redni predmet.

Nasvet tudi za ostale - ostanite na gimnaziji, kjer se pričakuje več kot na drugih srednjih šolah. Ker takšen tempo bo potem tudi naprej na faksu, naravoslovnem seveda.

Jaz sem recimo iz srednje elektro (računalniška) nadaljeval na elektro faks, pa so bili vsi gimnazijci boljši z uspehom. Enostavno so se bili vajeni učiti.

Če ti na gimnaziji ne gre, je pa bolje da takoj spoznaš da ti učenje ne gre kot pa potem nekje v podaljšanem absolventu pri 27tih, brez delovne dobe.

Treba vedit kaj je vzrok kaj pa posledica. Point je zgolj to, da že v osnovi pametnejši/pridnejši gredo na Gimnazijo. Ni Gimnazija ki jih take naredi.

Smurf je 10. sep 2017 ob 23:29 izjavil:

Unknown_001 je 10. sep 2017 ob 11:53 izjavil:

Tempo ? Ne se ti J* tempo niti približno ni tak kot na faksu. Če primerjam zdaj in prej lahk sam povem da sem v primerjavi s sedanjim tempom celo gimnazijo "prespal" in zaključil z odliko.

Stvar posameznika in zahtevnosti gimnazije. Jaz sem za faks porabil priblizno pol manj energij kot za gimnazijo (predvsem posledica tega, da je vecji del faksa temeljil na logiki, pri gimnaziji pa si rabil sirsi skillset).

Well verjetno tudi zahtevnosti faksa po študentovem vložku.

Sem ogromno časa zabil predvsem na poročilih katera sem v celoti delal samostojno brez prepisovanj pa še komu pomagal zapovrh.

Da ne omenjam da te pri nas grdo gledajo že če na predavanje ne prideš... vaje pa so itak obvezne. Avditorne kot tudi laboratorijske. In ni jih malo. Vsak predmet jih ima (no skoraj če stran damo izjeme).

Imam precej bivših sošolcev tudi na drugih faksih pa ko poslušam kako je pri njih s prisotnostjo se vprašam kaj drugje sploh delajo. Resno. Če res delaš vse sam ti domače delo požre veliko časa, poleg tega, da sem za določene naloge, ki so bile težke za razumet vztrajal po več ur za mizo dokler nisem poštudiral problema in pri tem zgrizel vse nohte vmes pozabil na en dnevni obrok in evo dan šel okoli. Se je pa res tak način dela obrestoval na kolokviju/izpitu.

Drugi dan sem imel tisto nalogo za seboj. Na koncu sem bil jaz tisti džek ki je v zameno za dopolnitev kakih manjkajočih zapiskov, zastonj runde pira, kakšno pico itd. drugim pomagal pri nalogi ali celo koga inštruiral. Seveda tega nikoli nisem počel za denar. Vedno za protiuslugo ali kakšno lepo gesto / rundo. Da ne bo kdo rekel da na črno služim na drugih. Imam svojih prihodkov dovolj da ne rabim lupit kolegov.

Nekaj pišeš brez repa in glave. Najprej govoriš splošno o gimnazijah nato o eni cvetki od gimnazije.

Zakaj stalno poudarjate, da je gimnazijc nekaj "spešl" ? Seriously, it is annoying AF.

In tak mora tudi javno oznanjat kam je hodil. Bog se usmili. Če je to danes merilo za uspešnost bom ob takih debatah raje tiho in si mislil svoje.

Bi lahko marsikaj povedal pa raje ne bom. Je taka debata kdo je boljši slabši toliko pod nivojem da niti načenjal ne bi.

Na koncu je važen outcome, kaj boš naredil iz sebe. Dokler pa ne zaključiš nečesa se je sploh bebavo pogovarjat o tem, kje je kdo.

Še enkrat. Ni važo kam je ppsameznik hodil. Pomembno je kako dobro je znal izkoristiti dane možnosti. Zato tudi pravim da je nekdo iz poklicne srednje lahko potencialno bolj uspešen kot gimnazijec. Takih primerov poznam ogromno. Razlika med prvimi in slednjimi je bila ravno v tem koliko so delali na sebi izven ustaljenega programa. Če hočeš sodelovati na projektih in nabirati znanja imaš vse možnosti, le voljo je treba imet da stopiš do odgovornega in se pobrigaš zase.

Zame je uspešen posameznik samostojen posameznik, ki uspe iz danih možnosti narediti čim več in si zadaja visoke cilje za katere se je pripravljen potruditi. Neglede na vse. Tudi če mu spodleti doseči vrh, bo prilezel višje kot velika večina ostalih.