Global warming

Zato, ker se iz te gomile izmišljotin ne moreš izkopat, jih spoznaj za izmišljotine, spreglej Okapi!

Kje skrivajo tiste ogromne ledene gore, o katerih indirektno govorijo, ko omenjajo "hujšanje" Antarktike?

A mislijo da ne zna noben računat, al kaj?

Ne bit domišljav. Povej, kje je led.

Antarctic sea water temperatures vary between about 34?F and 28?F over the course of a year, so the exposed sea water is often more than 70?F warmer than the surrounding air. Sunshine makes the fog more visible and different temperature layers in the air cause it form in bands above the clearer air close to the ice surface.

A Föhn bank is formed by a warm contour-hugging wind (a Föhn wind) that is blowing across the land. As the warmer wind blows across the much cooler land, it causes snow and ice to sublime (change from solid directly to gas). The overall effect as seen from a distance is that the land is covered by a very large blanket of condensed vapor. The gross contours can be seen through the cloud layer, but all of the finer detail is obscured.

Lahko je klamfat logiko, če pa nimaš vseh dejstev na dlani, bo še tako logičen sklep napačen.

Zakaj zavračaš dejstva?

Je potem naključje, da je v letih 2000 - 2010 izginil dobršen del ledu na Arktiki? Skandinavdske države, Kanada, ZDA, Rusija in Japonska se že malodane lasajo za zaloge nafte pod Arktičnim morjem. Pa tudi nove navtične poti se odpirajo. Kaj takega ni bilo možno pred desetletji.

Je naključje, da se tihomorsko otočje počasi utaplja? Ne ga srat z Piranom.

Je naključje, da Atlantski tok spreminja pot, katero je ubiral že tisočletja? Zdaj Velika Britanija, ki je doslej uživala v sorazmerni toplini, ki jo je prinašal Atlantski tok, zmrzuje. Seveda je tokrat bila tokrat v glavnem odgovorna klima v Grenlandiji, ampak je učinek še večji zaradi Atlantskega veletoka.

Kolikor vem, znanost temelji na zbiranju dejstev in šele nato ustvarjanju hipotez ter teorij na podlagi teh dejstev.

Kam je izginil ves tisti arktični led?

Menda res ne. Štiri petine arktičnega ledu so pod vodo, ker ima večji volumen, topljenje tega ledu v bistvu zmanjšuje volumen, ki ga je zavzemal. To je jasno.

Ni pa jasno, ZAKAJ se ta led topi tako hitro.

Ampak če voda, ki obliva led, v povprečju nima višje temperature od 0^oC, potem je neto učinek pozitiven v prid ledu.

Kar v resnici pomeni, da je tekoča tudi pri nekaj stopinjah minusa. In dejansko voda tam ima minus.

Pogovor je tekel o Antarktiki, ne sedaj Artiko tu mešat, to sta dva zelo različna predela na zemlji.

imogodei> Kar v resnici pomeni, da je tekoča tudi pri nekaj stopinjah minusa. In dejansko voda tam ima minus.

Nekaj mesecev je verjetno toliko v minusu, da zmrzne, preostali čas tekoče morje razžre in stopi led. Očitno je zadnja leta zmrzitvenih mesecev vse manj.

mipe> zato Atlantik postaja vse bolj hladen.

A poveš kje si to prebral, ker google prav, da se topli.

imagodei je 4. jan 2011 ob 10:49 izjavil:

Vajenc> "Nekaj mesecev je verjetno toliko v minusu, da zmrzne, preostali čas tekoče morje razžre in stopi led. Očitno je zadnja leta zmrzitvenih mesecev vse manj."

Pa sej ti je Thomas tlele http://slo-tech.com/forum/t70507/p29743... to razložil:

Thomas je 4. jan 2011 ob 08:34 izjavil:

Pa če ne bi zraven šteli še tistih kosov, ki zo pozimi zamrznjeno in poleti odmrznjeno morje. Če se naredi samo en meter debela plast ledu na morju na milijonu kvadratnih kilometrov - kar je konzervativna ocena - je to 1000 kubičnih kilometrov. Nekaj tega neizbežno štejejo za ledene gore z Antarktike, kar je narobe.

To ni razlagal meni. In tudi pri primerjavi z arktiko ne vidim direktne povezave?!

V hladnejših mesecih na Arktiki zmrzne 0,5-1m morja, kar ni primerljivo z "goro" večnega ledu, ki se utrga s kontinenta. To je jasno vsem. S to razliko, da je severni pol pokrit s plavajočim snegom, ki se topi z vseh možnih strani, južni pa ostaja kot kontinent globoko zamrznjen. Greenlandija, kot edino večje zamrznjeno kopno na arktiki, tudi lažje zgublja večni led in sneg, ker leži na nižji zemljepisni širini kot antarktika, zato se ne da primerjati taljenja na omenjenih primerih.

Toliko padavin, kot pravi Okapi, 16 cm na leto, ne more bit. V resnici jih je 10 krat manj,

Padavine na Antarktiki merijo že dolgo in menda ne misliš, da so se zmotili za en velikostni razred? Najdi podatek, da jih je 16 mm na leto. Že spet si si nekaj kar na pamet izmislil, in sedaj misliš, da ti bo kdo verjel.

Evo Tle pravijo da so našteli za 50 do 70 kubičnih kilometrov ledenih gora letno ob Antarktiki.

To samo brati ne znaš, ali namerno zavajaš? Po citatu sodeč (link pravi file not available) so toliko ledenih gora našteli samo na vzhodnem vhodu v Weddelovo morje. Če misliš, da je to vsa Antarktika, se kruto motiš. Še bolj kruto se motiš, če misliš, da se ves led tali samo v obliki velikih ledenih gora. To je podobna bedarija, kot če bi trdil, da ni erozije, ker nikjer ne vidiš ogromnih odlomljenih skal.

Sneg se debeli, vendar vse bolj počasi.

ROTFL Na osnovi katerih podatkov pa si sedaj prišel do te ugotovitve? Zakaj pa ne vedno hitreje? A imaš kakšne podatke (o padavinah, taljenju, čemerkoli), ali je to samo tvoj kompromis med trmoglavljenjem in podatki, ki kažejo na to, da se količina ledu manjša? Češ, led se ne tali, ampak OK, naj vam bo, se malo počasneje kopiči, kot se je doslej.

Pa še to - zakaj pravzaprav se počasneje kopiči? Ker se podnebje ohlaja, ker se segreva ...?

Arktični je že bil v vodi preden je začel izginjati, zato to ne vpliva toliko na "Maldive" kot, če bi se stopil večni sneg na Greenlandiji ali Antarktiki.

To je eden od problemov, ker mnoge hitro zanese. Tistih 5 km³ minusa ledu, ki se ga zadnjih nekaj let vsako leto izmerili na Antarktiki, na gladino morja ne vpliva praktično nič, kakšen mm ali dva na leto mogoče. Če meritve kažejo, da se Antarktika trenutno tali, to ne pomeni, da je to kakršnakoli katastrofa. Ledu zmanjkuje počasi, komaj opazno, in tudi nikjer ne piše, da se trend morda že kmalu ne bo znova obrnil.

O.

Kam izgine 2000 (po tvoje še več, ker po tvoje led tam izginja) kubičnih kilometrov, 2000 Gt ledu na Antarktiki.

Po mojem se ga pač ob obalah Antarktike vsako leto stali dovolj. Obseg kopenskega dela Antarktike je 18.000 km in večina padavin pade na obalnih predelih, oziroma na plavajoči led.

Sicer pa, Isabella Velicogna je napisala znanstveni članek o tem, da Antarktika izgublja led. Evo, tule je njen naslov, piši ji in jo vprašaj, kam točno izginja ves ta led, če te tako zelo zanima. isabella@uci.edu

Meni trenutno zadostujejo članki v dovolj uglednih znanstvenih revijah, da se to dogaja.

Lahko napišeš tudi pismo uredniku revije Geophysical Research Letters www.agu.org/journals/gl/ kjer je bil objavljen članek Isabella Velicogna, "Increasing rates of ice mass loss from the Greenland and Antarctic ice sheets revealed by GRACE," Geophys. Res. Lett. 36, L19503 (2009).

Ali pa v revijo Nature Geoscience www.nature.com/ngeo/
kjer je bil objavljen članek J. L. Chen et al., "Accelerated Antarctic ice loss from satellite gravity measurements," Nat. Geosci. 2, 859-862 (2009).

Če boš z nekaj ciframi podkrepil svojo trditev, da je to nemogoče, ker za kaj takšnega sploh ni dovolj energije, in da se zato na Antarktiki ne more staliti toliko ledu, ti bodo komentar k članku nedvomno objavili. Se boš lahko hvalil, da si eden redkih Slovencev, ki je imel kaj objavljeno v Nature.

O.

A je Sava pri Radovljici na vsakih 10 kilometrov obale, ki se izliva v morje?

Ni.

Vendar bi bilo treba, da je, da bi se 2000 kubičnih kilometrov vode na leto izlilo v morje.

2000 kubičnih kilometrov je pač 2*10^15 litrov. Do the math!

Mogoče je pa treba upoštevat subliminacijo... Samo ne vem, če je tam mogoče res tako nizek tlak, da bi to šlo. Ne vem, še nisem obiskal teh krajev...

V kakšnem morju? Kot da bi se triglavski ledenik talil v Blejskem jezeru. Še dlje, še bistveno dlje je tisti led in sneg od morja.

Kaj je s tabo? Večina ledu na Antarktiki sega v morje. Kopnine vidiš tam bore malo. Led iz notranjosti počasi leze v morju, v morju se pa sproti tali. Pa pozabi že enkrat na to svoje spektakularno lomljenje. Ledeniki lepo zlagoma lezejo v morje in se tam talijo. Tako kot pri eroziji hribov ali dolin ne vidiš lomljenja velikanskih skal, ampak to ne pomeni, da erozije ni.

O.

Kot zanimivost 97% anketiranih znanstvenikov verjame, da je človek najverjetneje kriv za global warming... ostali 3% so povprečno nižje izobraženi: http://content.usatoday.com/communities...

Tako krčevito se oklepajo svoje črede, da si niti osnovne poštevanke, s kakršno smo se poigrali v zgornjih postih, ne upajo zakurblat. Da se ne zamerijo alfa biku. Ta bi jih lahko izgnal iz establišmenta, so pa tam!

Po eni strani impresivno, po drugi nič novega. Če dovolj visoka avtoriteta reče, da so kanali na Marsu, jih večina ljudi na Zemlji vidi na lastne oči, kadarkoli pogedajo na Mars.

Taka je človeška narava. Ker se pa še na Mars in na Antarktiko ne vidi prav dobro, so prihajači od tam čislani čez vse mere. Sej ne da bi kdo prišel z Marsa, z Antarkike pa že. In tam je videl, da se cedi voda od snega, nezaslišano. Ko pride z novico o tem čudežu sem ... si mu malokdo upa reči - Mat'r s' vosu! Idiot zarukan, dol b' ostov!

Potem imamo pa "znanstveni konsenz". Hehe ... amusing, really!

Poleti se na licu mesta v morju stali, kaj pa naj bi se z njim drugega zgodilo. Natanko tako, kot se vsako poletje tam stali vse pozimi zamrznjeno morje.

Kopenski led in sneg, kopenski. Antarktika je celina. Probej sledit, Okapi.

Pozimi, teče sneg ven na morje, kjer se potem poleti stali?

To mora biti prav fascinantno gledat, kako reka ledu in snega pozimi pri minus 60 priteče iz notranjosti na z ledom pokrit zaliv, recimo in se gor na debelo naloži!

Kdo to odpelje potem, to nakladancijo?

Prašiči in nilski konji preletavajo veličastni prizor v nizkem letu, sami ne morje dojet tega čudeža!

A maš kakšno sliko tega čudeža kje? Lahko ni prašičev in nilskih konjev nič videt.

To mora biti prav fascinantno gledat, kako reka ledu in snega pozimi pri minus 60 priteče iz notranjosti na z ledom pokrit zaliv, recimo in se gor na debelo naloži!

Verjetno res. Tule si lahko pogledaš, kako je to videti na Grenlandiji.
http://www.nasa.gov/vision/earth/lookin...

hitrost drsenja 10cm na uro okrog in okrog po vsej obali.

By 2000, the glacier had sped up to 9400 meters (5.84 miles) per year, topping out with the last measurement in spring 2003 at 12,600 meters (7.83 miles) per year.

Rekorder na Grenlandiji "teče" več kot en meter na uro!

O.

Predvsem nihče ne trdi, da pade tistih poprečnih 166 mm padavin samo strogo na kopno. Večino tega pade v obalnih predelih, ker v notranjosti je padavin bistveno manj, na ruski postaji Vostok nekih 5 mm na leto. In "obalni" predeli Antarktike so v precejšnji meri v resnici zmrznjeno morje, ne kopno. Na Zahodu Antarktike se tali zmrznjeno morje, ki je bilo prej tisoče ali desettisoče ali še več let zamrznjeno in se je na njem ves ta čas nabiral del antarktičnih padavin.

Če se stali samo en promil površine Antarktike (se pravi, zamrznjenega morja v zalivih in med otoki na Zahodni Antarktiki), na kateri se je prej 1000 let nabiral sneg, se je stalilo za eno leto antarktičnih padavin. V resnici še veliko več, ker tam pade recimo 300 ali 400 mm na leto.

Sicer pa, zakaj ne bi raje vi, ki trdite, da je ledu na Antarktiki čedalje več, pokazali, kje točno so v satelitskih meritvah naredili napako znanstveniki, ki pravijo, da se Antarktika počasi tali?

Argument, da ni nikjer videti dovolj ledenih gora, je, milo rečeno, smešen.

O.

In? K padavinam na Antarktiki se štejejo tudi tiste, ki padejo na zamrznjene zalive. Pa celo če se ne bi, se k manjšanju količine ledu na Antarktiki šteje led, ki je tam.

Tule pa si poglej še, kako hitro kje teče led v morje.

Če se ta led ne bi v morju sproti stalil, bi bila Antarktika vsako leto večja. Sedaj boš sicer trdil, da so si podatke izmislili warmerji, ampak se boš samo še bolj osmešil.

Za lažjo orientacijo - 10 cm na uro je nekaj manj kot 1 km na leto. Se pravi rumena barva na zemljevidu.

O.

Ko ugotoviš, da nimaš v roki nobenega argumenta, je to, da žališ sogovornika, vse, kar ti ostane. Pomilovanja vredno, res. A te sploh še kdo tule resno jemlje?

O.