Global warming

Ampak kaj dosti pod -20°C ne gre:

Bilanca ni nujno nič.

Samo asimptotira lahko prav počasi proti recimo 9 km višine ledu.

Omembe vrednih rek, ki bi tekle z Antarktike pač nimamo, samo pri robu se prav počasi lomi led in pada v morje.

Ni nujno, da je bilanca tega 0. Antarktika se pač LAHKO počasi in pojemajoče dviga.

Ali pa je kakšna leta tako malo padavin, da lomljenje ledu ob obali de facto zmanjša njeno višino.

Možno je marsikaj, razen da se bo "zaradi antropogenih izpustov toplogrednih plinov" (hehe, kakšna scrkljana formulacija!) tisti led raztopil v naslednjih desetletjih. To pa je buča.

British scientists have discovered rivers the size of the Thames in London

To ni omembe vredno, res ne. 100 krat toliko bi rabili za neko ravnotežje.

Takih rek ne more bit. Sem in tja kakšna prav počasi tekoča, z nizkim pretokom. Da bi pa letno odvodnjavale recimo 100 kubičnih kilometrov vode ... to na ne.

Zakaj sem tako kategoričen?

Ker nima energija za taljenje ledu od nikoder pridet. Zato.

Drži?

> Ah. Od kod pa potem pridejo ta ogromna jezera v ledeni skorji?

Pridejo od tega, da POČASI zemeljski vulkanizem greje sneg nad sabo. Ampak to je zelo, zelo počasi, kolikor pač Zemlja lahko greje, ne da bi se bistveno ohlajala. Sej to je jasno, ane?

Mirujoče jezero se je lahko formiralo v recimo milijonu let. Če bi pa iz njega znatno teklo, bi se ohladili kamni pod njim. Zemlja pač ne dobavlja prav veliko toplote, nima od kod, celo vulkani so velikokrat lepo zasneženi, sej vidiš. Jezera da, reke ne, torej.


> kam izginejo antarktične padavine. Daleč preveč jih je (v obalnem delu), da bi lahko letno povprečje debeline ledu ostajalo približno enako, če ne bi bilo nekje ogromnega ponora vode.

Interesantno vprašanje, brez dvoma. Ker v obalnih predelih pade kakšne pol metra snega na leto, komot. Vendar obalnega predela je precej malo, v primeri s celo površino Antarktike. Verjetno je ta obalni del odgovoren za praktično vse ledene gore, ki čofajo v morje. Možno je, da se Antarktika pri obali tudi debeli. Se bo, dokler ne bo led na obali tudi še precej narasel, prav mogoče.

Tkole bom rekel. Jaz ne vem, se ne ukvarjam s tem prav veliko. Žalostno je to, da se cela znanstvena srenja raje ukvarja "z GW toplenjem", kot da bi raziskali takele realne in zanimive reči.

> Ali ni na Antarktiki največja depresija (področje, ki leži pod morsko gladino) na svetu?

Je. Zato logično tja ne more tečt kaj veliko. Slejkoprej nima več kam, depresija je polna.

Lahko bi teklo po kakšnih podzemeljskih predorih v morje.

Ampak spet je težava. Preveč globoko taki predori ne morejo biti. Bi jih stisnilo skalovje nad njimi. Preveč plitvo, pa spet ne. Bi videli kako teče sladka voda v morje ob Antarktiki.

Tudi se nima kje vzet energija za toplenje ogromnih količin snega.

Azrael> Voda, bi potem morala teči tja, jezero Vostok in podobne zadeve in ne v morje

Saj teče tja.

Azrael> Pa kljub temu, ta jezera niso hudo ogromna.

Vsebujejo približno 60% vse tekoče sladke vode na planetu, če gre verjeti satelitskim meritvam antarktike.

Thomas> Tkole bom rekel. Jaz ne vem, se ne ukvarjam s tem prav veliko.

No, jaz se tudi ne ukvarjam, sem pa prebral zanimivo knjigo o ledeniških pojavih na Grenlandiji (ki je v svojem severnem delu zelo podobna antarktiki), v kateri je bilo razloženih veliko podrobnosti o tem kako se voda giblje skozi ledenik in kako pretežen del mase sveže zapadlega snega v roku enega leta odteče pod ledenikom - pretežen del ga stopi direktno sončno obsevanje, približno 20% pa ga izgine zaradi energije, ki se sprošča ob potovanju ledenika. Le zelo majhen del taljenja pride od pritiska ledenega pokrova na led na njegovem dnu, vendar ta del strmo narašča s tem ko se ledeni pokrov debeli, zato ledene skorje, debelejše od nekaj nad 4 kilometri še nismo našli (in seveda tudi zato, ker vreme ne ponese vode bistveno višje od te višine, še posebej v arktičnem podnebju).

Sej vem, da se ni. Napolnilo se je, ko je udrla voda preko Gibraltarja. No, in sledi tega gromozanskega toka so po 5 milijonih let še dobro vidne.

Pa je bil ta tok malenkost v primeri z nekim kilometrskim cunamijem, ki bi obšel Zemljo. ZATO računam, da bi se pa kaj takega še moralo poznati čez 100 milijonov let.

Samo očitno se to ne dogaja. Antarktika le bolj nežno "regulira" svoj led.

Sredozemlje ni bilo nikoli kopno.
Nekoč je bil ta predel odprto morje, potem se je pa na vzhodnem delu, kjer je bil povsem odprt, zaprl, ko se je začela v zadnjih nekaj sto milijonov letih Afrika z Arabijo vred pomikati proti severu in je zaprla vzhodni del.

V naslednih sto milijonih letih bo Sredozemsko morje in vsa morja ob njem (tudi Jadransko) povsem izginilo, ker se bo Afrika pririnila "do Njemačke" Ozemlje Slovenije bo takrat nekje na kakšnem osemtisočaku ...

Vir?

Moj vir so geološke raziskave in tam se tudi v "filmu", ki ga lahko zavrtiš nazaj za skoraj milijardo let lepo vidi, da je nastalo sredozemlje z zapiranjem več celin, prej je bilo pa odprt prostor. Sam ocean naokoli, celo ozemlje Slovenije (del balkana) je bila pred 250 milijoni let na "otočku sredi oceana" in to ob ekvatorju.

Thomas> Se čisto strinjam z ganimedovim postom.

Verjamem. No, jaz se ne.

gani-med> "Padavine" so na Antarktiki prisotne le v obalnem pasu v obliki viharjev, kjer veter vlago z morja premetava naokoli in zanese tudi na kopno.

Antarktične padavine so majhne v primerjavi s padavinami v ostalih podnebnih pasovih - ne pa v primerjavi s količino ledu, ki pade v morje.

gani-med> Na Antarktiki obstajajo področja, kjer že tisočletja ni padla niti kaplja, rekord, ki ga niti Sahara ne zmore.

Vendar ta področja niso povsem suha, čeprav zrak nad njimi je - pod njimi teče voda, ki na posameznih mestih, kjer geološka sestava to dopušča, tvori gejzirom podobne izvire.

gani-med> Kakšnih katastrofalnih sprememb na Antarktiki ni videti, čeprav bi jih nekateri radi kot take prikazali.

Reke po antarktiki "tečejo" že miljone let.

gani-med> v notranjosti pa puščava.

Zaradi polarnega celinskega podnebja praktično ni možnosti, da bi vodo tja potegnilo še kaj drugega kot gravitacija - večina vode, ki doseže puščavo, jo doseže s taljenjem ledenega pokrova v priobalnem pasu, ki odteče po ledenem pokrovu proti sredini antarktike. Del seveda odteče tudi v morje.

Thomas> Antarktika le bolj nežno "regulira" svoj led.

Ja. Dejansko ga sproti tali v meri, ki jo vreme dopušča.

Kaspijsko morje in Mrtvo morje so ostanki nekdanjega večjega morja, ki je bilo tod naokoli, ko se Afrika, Evropa in Azija še niso združile v sedanjo obliko in družno zaprle sredozemski prostor, kjer je ostala le še "makuža" imenovana Sredozemsko morje. Tudi Panonsko morje, o katerem so nas učili še v osnovni šoli in ki je bilo severovzhodno od Slovenije (in je seveda že usahnilo in prekmrci imajo na ta račun še vedno termalne toplice, kot spomin na tiste čase ) je bilo v preteklosti tudi del tega odprtega oceana, ki se je v tem predelu sčasoma vedno bolj zapiral. Zapiral se je na vzhodu.

> Antarktične padavine so majhne v primerjavi s padavinami v ostalih podnebnih pasovih - ne pa v primerjavi s količino ledu, ki pade v morje.

Kakšnih 100 kubičnih kilometrov več letno pade, kot se stali. Ko bo Antarktika vse višja, bo padavin pa vse manj.

Podledeni veletoki so pa pravljica. Nemogoča.

Sej ni važno. Tok vode je pustil vidne sledi še po 5 milijonih let.

Veliko večji tok, če bi bil, bi pustil pa sledi še bistveno dlje, to je bil moj point v debati z gzibretom.

Takih večjih tokov bi pa imeli precej po celi Zemlji, če bi kdaj šel ledeni superplaz z Antarkike v morje. Ali Grenlandije ali kjerkoli.

Če bi res zdrselo milijonov kubičnih kilometrov ledu v morje.

To bi se poznalo, če bi se kdaj zgodilo.

> Če jih lahko izmeriš, niso ne pravljica, ne nemogoči.

Sej jih ne moreš.

Thomas> Sej jih ne moreš.

A si slabo prebral članek?

Ali se ti zdi verjetneje, da je se pod ledom rinila Nessie in se led zaradi nje privzdigne in spusti?

Thomas> Za kakšne "Temze" preprosto ni energije.

Ah, seveda je. Podzemnih jezer imaš ogromno in ker je led precej premalo viskozen, da bi se ob premikanju ledenikov lahko ukrivil, poči.

Ko poči, gre pa celo jezero v par minutah na drug konec ledenika. Kar se dogaja nonstop, seveda pogosteje poleti in redkeje pozimi.

Prav veliko se na Antarktiki, razen na ozkem obalnem pasu, tudi poleti ne more dogajati, ker so najvišje temperature pod -15°C, v povprečju tam nekje -25°C in tudi do -80°C

Podzemeljska dogajanja lahko delno zmotijo edino aktivni vulkani.

Sicer pa je Antarktika največja in najbolj suha puščava na svetu, kjer se razen površinskih hitrih vetrov ne dogaj prav veliko. 2-5 mm padavin na leto (ki jih prinesejo in tudi odnesejo vetrovi) je daleč pod povprečjem padavin katerekoli puščave.

gani-med> Prav veliko se na Antarktiki, razen na ozkem obalnem pasu,

Ta ozek obalni pas sega približno 100 kilometrov v notranjost in je bolj aktiven, kot se marsikomu zdi.

Če se vse skupaj premika, potem od nekje mora priti "energija", kajne?

(Članek ima sicer na veliko napisano GLOBAL WARMING, a nič ne govori o kakršnemkoli globalnem segrevanju, trdi celo tole: The Antarctic ice sheet is the biggest potential contibutor to sea level rise, but the melting rate, especially the exponential effect, is still not known.)

Ker zdaj že vemo, da se leden pokrov počasi debeli, je strah, da bi nam poplavilo Strunjan, očitno odveč.

Thomas> Proti več kot 10 milijonom kvadratnih kilometrov.

Ki tam samo sedijo in se na njih dogaja približno nič. O antarktičnem krasu se pač ne pogovarjamo, ker ni vremensko zanimiv, njegova kraška hidrologija je pa še kompletno neraziskana.

Seveda se ledena skorja na Antarktiki "debeli", po nekaj milimetrov na leto kar v milijonih letih kar nanese.

Ni pa nobenih travmatičnih sprememb v zadnjem času, čeprav tisto padanje velikih kosov v morje zna za prestrašenega turista zgledati kar zastrašujoče. Vendar to ni nič novega ali nenavadnega, to se dogaja že milijone let, odkar je Antarktika na južnem polu. Ko je bila še v toplejši zoni (ob ekvatorju pred 450 my), je bilo pa drugače ...

Le zakaj nisem presenečen...... LINK

> vode je tam ogromno, pa danes lahko precej natančno izmeriš, koliko.

Vode že, vode. Samo to so skoraj mirujoča jezera, ki nimajo kam tečt.

Ko je bil že ravno govor o Sredozemlju: Čist možno, da je bilo nekje "vmes" suho, najverjetneje zaradi ledene dobe, a to so bila krajša obdobja parih desettisočletij (če so sploh bila). Drugače se pa strinjam s tezo, da je bilo tu morje že od nekdaj (vsaj zadnjih 200-300 mio. let). To dokazujejo številni fosili raznih morskih polžev, školjk ipd., tudi pri nas jih je polno.

Ja drugače moram pa povedat (nisem sicer prebral vseh 99 strani), da ste me kar prepričal, da je globalno segrevanje ena velika histerija za prazen nič. V bistvu so me prepričali določeni članki na to temo. Sicer se povprečne temp. verjetno res dvigujejo, a dosti počasneje kot to želijo prikazat in predvsem tu ni dokazov, da bi to dolgoročno škodovalo nam in našemu planetu, prej obratno. Z GW se pa nažalost prikriva tiste resne oz. prave probleme, ki bi jih morali obravnavat - sam še vedno trdim, da je eden največjih problemov onesnaževanje, ki posledično vpliva na naše zdravje in s tem kvaliteto življenja. Sicer mislim, da se bo človek na dolgi rok nekako asimiliral, kot se delno že je (trditev, da človek iz obdobja rimskega imperija zaradi polucije zraka v današnjem svetu ne bi preživel ni tako iz trte zvita) a vseeno bi morali nekako globalno omejiti vsesplošno onesnaževanje.

energije pod ledom je ogromno. ko se pod ledom pod velikim pritiskom posamezni kristali ledu začnejo združevati, jim pada energija in se sprošča toplota ter tako nastaja voda. to je ena možnost.