Forum » Problemi človeštva » Global warming
Global warming
Temo vidijo: vsi
Gundolf ::
> Res je. Tule na tem tehničnem forumu se še najdemo ljudje, ki nimamo Zeleno opranih možgan, vendar predstavljamo zelo majhen del prebivalstva.
Men se recimo zdi zanimivo, kako na tem tehničnem forumu njadeš ljudi, ki se imajo za strašne poznavalce vsega fizikalnega, pa ne vedo kako deluje toplogredni efekt. Še huje - mislijo, da opis toplogrednega efekta ne upošteva zakonov termodinamike.
@lufthammer> Pokaži pa, kje Beck omenja tople zime po letu 1940!!
Omenja jih ne, ampak ima na diagramu označene. Na katerem se zdajle ne spomin več, sem ti pa že lepo napisal, 12 ali 13 se mi zdi (na pamet). Seveda Beck napiše, da je to temperatura iz IPCC, ne napiše pa nič, da ta temperatura po njegovo ne drži. On celo lepo sklepa, na podlagi prav te temperature, da sta koncentracija CO2 in temperatura povezani (čeprav spet kot vse ostalo on to sklepa strogo na uč). Po njegovo je torej temperatura do 45 (do takrat je tudi aktualna tvoja izjava o partizanih in mrzlih zimah) še zelo visoko. Sam vrh je pa tam nekje 44, morda 43.
> Če bi se vsaj. Hotel sem ti dopovedati, da težko govoriš o povprečni temperaturi, če ti manjkajo podatki!
In jaz sem komentiral dejstvo, da se tvoja izjava o mrzlih zimah med 2. sv. vojno ne ujema s podatki, ki ti jih navaja Beck.
> Zanimivo, pri CO2 meritvah iz Beckovega članka te moti ravno nasprotno.
Prvič, temperatura in CO2 sta dve zelo različni količini in se z njima dela zelo različno. Za CO2 recimo vemo, da je tako kot kisik in dušik plin, ki je dobro pomešan v zraku. Torej vse kar rabimo je merit nekje, kjer ni ravno na izvoru ali ponoru. Južni tečaj - perfektna lokacija. Mauna Loa - perfektna lokacija, samo takrat ko je vulkan dejaven se zapre štacuno. Do zdaj je blo to mislim da enkrat. Pri temperaturi mormo pa fajn merkat, da lahko vreme ločimo od podnebja. In zato rabimo povprečje.
> in jaz sem ti odgovoril, da je večina postaj na Pacifiku, kjer so razmere precej specifične. Je pa res, da so si vsi diagrami iz tvojega linka presenetljivo podobne "venecijanke".
Precej specifične razmere na pacifiku? Misliš - daleč od civilizacije? To je bil nekak namen...
>> Ne sme biti na izvoru ali ponoru CO2...
> Si ti kdaj na kakšnem vulkanu že bil?
Si že ti bil kdaj na kaki visoki gori? Še posebej zaželjena bi bila visoka gora sredi pacifika. A si lahko predstavljaš, da tam gori najdeš veter. Precej stalen veter.
>> Kreutz je pa meril v mestu. In izmeril je background koncentracijo + vpliv mesta. Ker vpliva mesta samo iz njegovih meritev ne moremo kvantificirati in odstraniti, je njegova meritev kot taka popolnoma neprimerna...
> Ja, merjenje temperature na parkirišču ja pa čisto OK. Tam mirno izločiš vpliv asfalta in pregretega pleha.
Spet dve stvari. Če ti povem, kaj je s temi velecenjenimi meritvami koncentracije CO2 nekaj narobe, jih tvoje sklicevanje na neko drugo zadevo ne bo popravilo. Kreutz je meril v mestu. tam je koncentracija po pravilu mnogo višja kot daleč ven iz mesta. Sploh pa tik nad tlemi. Že če bi meril par 10 metrov nad tlemi bi dobil precej drugačno sliko. Glede temperature in parkirišč - GISS v svojem računanju temperature dejansko izloča heat island efekt in si s tem dajo celo zelo veliko dela. Torej ja, "mirno izločiš vpliv asfalta in pregretega pleha".
>> Torej vemo približno temperaturo....
> Mene zanima Grenlandija okrog 900, če vse veste bi prosu za do 0.05 natančno.
Povej mi kater del besede približno ti ni jasen?
P.S. Ja lufthammer, ujel si me za besedo. Ko sem rekel "kdajkoli pred 1980" sem imel v mislih obdobje za katerega imamo podatke o temperaturi direktno iz termometrov. Ker sem govoril v kontekstu prav teh podatkov (o direktno merjeni temperaturi) sem bil dovolj neumen, da si nisem mislil, da bo kdo za "kdajkoli" vzel celotno zgodovino zemlje.
Men se recimo zdi zanimivo, kako na tem tehničnem forumu njadeš ljudi, ki se imajo za strašne poznavalce vsega fizikalnega, pa ne vedo kako deluje toplogredni efekt. Še huje - mislijo, da opis toplogrednega efekta ne upošteva zakonov termodinamike.
@lufthammer> Pokaži pa, kje Beck omenja tople zime po letu 1940!!
Omenja jih ne, ampak ima na diagramu označene. Na katerem se zdajle ne spomin več, sem ti pa že lepo napisal, 12 ali 13 se mi zdi (na pamet). Seveda Beck napiše, da je to temperatura iz IPCC, ne napiše pa nič, da ta temperatura po njegovo ne drži. On celo lepo sklepa, na podlagi prav te temperature, da sta koncentracija CO2 in temperatura povezani (čeprav spet kot vse ostalo on to sklepa strogo na uč). Po njegovo je torej temperatura do 45 (do takrat je tudi aktualna tvoja izjava o partizanih in mrzlih zimah) še zelo visoko. Sam vrh je pa tam nekje 44, morda 43.
> Če bi se vsaj. Hotel sem ti dopovedati, da težko govoriš o povprečni temperaturi, če ti manjkajo podatki!
In jaz sem komentiral dejstvo, da se tvoja izjava o mrzlih zimah med 2. sv. vojno ne ujema s podatki, ki ti jih navaja Beck.
> Zanimivo, pri CO2 meritvah iz Beckovega članka te moti ravno nasprotno.
Prvič, temperatura in CO2 sta dve zelo različni količini in se z njima dela zelo različno. Za CO2 recimo vemo, da je tako kot kisik in dušik plin, ki je dobro pomešan v zraku. Torej vse kar rabimo je merit nekje, kjer ni ravno na izvoru ali ponoru. Južni tečaj - perfektna lokacija. Mauna Loa - perfektna lokacija, samo takrat ko je vulkan dejaven se zapre štacuno. Do zdaj je blo to mislim da enkrat. Pri temperaturi mormo pa fajn merkat, da lahko vreme ločimo od podnebja. In zato rabimo povprečje.
> in jaz sem ti odgovoril, da je večina postaj na Pacifiku, kjer so razmere precej specifične. Je pa res, da so si vsi diagrami iz tvojega linka presenetljivo podobne "venecijanke".
Precej specifične razmere na pacifiku? Misliš - daleč od civilizacije? To je bil nekak namen...
>> Ne sme biti na izvoru ali ponoru CO2...
> Si ti kdaj na kakšnem vulkanu že bil?
Si že ti bil kdaj na kaki visoki gori? Še posebej zaželjena bi bila visoka gora sredi pacifika. A si lahko predstavljaš, da tam gori najdeš veter. Precej stalen veter.
>> Kreutz je pa meril v mestu. In izmeril je background koncentracijo + vpliv mesta. Ker vpliva mesta samo iz njegovih meritev ne moremo kvantificirati in odstraniti, je njegova meritev kot taka popolnoma neprimerna...
> Ja, merjenje temperature na parkirišču ja pa čisto OK. Tam mirno izločiš vpliv asfalta in pregretega pleha.
Spet dve stvari. Če ti povem, kaj je s temi velecenjenimi meritvami koncentracije CO2 nekaj narobe, jih tvoje sklicevanje na neko drugo zadevo ne bo popravilo. Kreutz je meril v mestu. tam je koncentracija po pravilu mnogo višja kot daleč ven iz mesta. Sploh pa tik nad tlemi. Že če bi meril par 10 metrov nad tlemi bi dobil precej drugačno sliko. Glede temperature in parkirišč - GISS v svojem računanju temperature dejansko izloča heat island efekt in si s tem dajo celo zelo veliko dela. Torej ja, "mirno izločiš vpliv asfalta in pregretega pleha".
>> Torej vemo približno temperaturo....
> Mene zanima Grenlandija okrog 900, če vse veste bi prosu za do 0.05 natančno.
Povej mi kater del besede približno ti ni jasen?
P.S. Ja lufthammer, ujel si me za besedo. Ko sem rekel "kdajkoli pred 1980" sem imel v mislih obdobje za katerega imamo podatke o temperaturi direktno iz termometrov. Ker sem govoril v kontekstu prav teh podatkov (o direktno merjeni temperaturi) sem bil dovolj neumen, da si nisem mislil, da bo kdo za "kdajkoli" vzel celotno zgodovino zemlje.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Gundolf ()
Thomas ::
Dejmo tole razčistit!
Dost mam tegale Gundolfovega nakladanja, kako je negotovost za povprečno letno temperaturo (Ant)Arktike +-1 stopinja Celzija.
Ampak recimo, da je tako. Že to da za 0,05 stopinje negotovosti po celem svetu.
MESEČNA negotovost za čase, ko še nismo bili na Severnem in Južnem tečaju, je pa zagotovo VEČ kot samo eno stopinjo. Globalna mesečna negotovost je torej večja od 0,1 in tudi 0,2 - pa če smo še tako dobrodušni do Warmerskih natezancij.
Pri taki negotovosti, ki ni manjša od 10 ali 20 stotink, NASA še vedno gnoji s tistimi stotinkami in iz tega vleče sklepe o trendu.
"Oklepanje roba" s strani Gundolfa ni oklepanje roba - je padec daleč čez.
Dost mam tegale Gundolfovega nakladanja, kako je negotovost za povprečno letno temperaturo (Ant)Arktike +-1 stopinja Celzija.
Ampak recimo, da je tako. Že to da za 0,05 stopinje negotovosti po celem svetu.
MESEČNA negotovost za čase, ko še nismo bili na Severnem in Južnem tečaju, je pa zagotovo VEČ kot samo eno stopinjo. Globalna mesečna negotovost je torej večja od 0,1 in tudi 0,2 - pa če smo še tako dobrodušni do Warmerskih natezancij.
Pri taki negotovosti, ki ni manjša od 10 ali 20 stotink, NASA še vedno gnoji s tistimi stotinkami in iz tega vleče sklepe o trendu.
"Oklepanje roba" s strani Gundolfa ni oklepanje roba - je padec daleč čez.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
WarpedGone ::
Ko sem začel spremljat tole globalno segrevanje, je bila celotna stvar na robu propada. Od takrat je naredila velik korak naprej.
Zbogom in hvala za vse ribe
lufthammer ::
>> Torej ja, "mirno izločiš vpliv asfalta in pregretega pleha".
Manj dela bi bilo odtrgat tisto hišico na Ajdovščini in jo prenest nekam pod Šmarno goro, recimo. Samo potem zelo težko manipuliraš s podatki.
>> Povej mi kater del besede približno ti ni jasen?
Po tejle metodi še za Grenlandijo okrog 900:
>> Temperatura je bila takšna kot od takrat ko smo jo začeli tam meriti ± variabilnost, ki smo jo tudi izmerili. Torej vemo približno temperaturo.
>> ...sem bil dovolj neumen, da si nisem mislil, da bo kdo za "kdajkoli" vzel celotno zgodovino zemlje.
Celotna zgodovina 452.000 let?
Manj dela bi bilo odtrgat tisto hišico na Ajdovščini in jo prenest nekam pod Šmarno goro, recimo. Samo potem zelo težko manipuliraš s podatki.
>> Povej mi kater del besede približno ti ni jasen?
Po tejle metodi še za Grenlandijo okrog 900:
>> Temperatura je bila takšna kot od takrat ko smo jo začeli tam meriti ± variabilnost, ki smo jo tudi izmerili. Torej vemo približno temperaturo.
>> ...sem bil dovolj neumen, da si nisem mislil, da bo kdo za "kdajkoli" vzel celotno zgodovino zemlje.
Celotna zgodovina 452.000 let?
Thomas ::
Ne bi rekel, da bi bila v temelju GW-ja kakšna huda znanost šla narobe. Da bi se recimo preklali o čem zelo nerazumljivem večini ljudi.
Ampak zdaj tule se ne. Zdaj tule "rešujemo" eno zelo bazično zadevo. Podatki o temperaturi 100 ali celo 150 let nazaj smrdijo do neba. Ker zajemajo samo del Zemlje brez obeh ledenih kap, brez celinske Afrike, brez Amazonije, brez odprtih oceanov ...
To GWjevcev NE MOTI, da ne bi "primerjali" temperature tedaj in danes s podstopinjsko natančnostjo. Konkretno po stotinkah mesečno!
Da to res ni drugega kot drzen hoax ... me ne bo nihče prepričal.
Ampak zdaj tule se ne. Zdaj tule "rešujemo" eno zelo bazično zadevo. Podatki o temperaturi 100 ali celo 150 let nazaj smrdijo do neba. Ker zajemajo samo del Zemlje brez obeh ledenih kap, brez celinske Afrike, brez Amazonije, brez odprtih oceanov ...
To GWjevcev NE MOTI, da ne bi "primerjali" temperature tedaj in danes s podstopinjsko natančnostjo. Konkretno po stotinkah mesečno!
Da to res ni drugega kot drzen hoax ... me ne bo nihče prepričal.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
> Po tejle metodi še za Grenlandijo okrog 900:
Ja, to je pa tadruga taka finta. Kako hudiča poznajo temperaturo za leto 900 tako dobro, da imajo jajca zatrjevat, da je danes "globalno topleje"? Za del stopinje topleje?
Globalno?
Lepo vas prosim! Še za Slovenijo za 2007 ne vemo tako dobro. Spustimo Kredarico iz povprečenja, pa bo takoj toliko topleje. Vključimo še Storžič, pa bo takoj za toliko hladneje.
Kaj ima v povprečenju za delat Babno Polje, ki je ravno najbolj mrzlo od vseh nižin? Zakaj je Ptuj ostal zunaj?
Dejte premislit to vse s svojo glavo, tisti ki še niste. Pije GW vodo?
Ja, to je pa tadruga taka finta. Kako hudiča poznajo temperaturo za leto 900 tako dobro, da imajo jajca zatrjevat, da je danes "globalno topleje"? Za del stopinje topleje?
Globalno?
Lepo vas prosim! Še za Slovenijo za 2007 ne vemo tako dobro. Spustimo Kredarico iz povprečenja, pa bo takoj toliko topleje. Vključimo še Storžič, pa bo takoj za toliko hladneje.
Kaj ima v povprečenju za delat Babno Polje, ki je ravno najbolj mrzlo od vseh nižin? Zakaj je Ptuj ostal zunaj?
Dejte premislit to vse s svojo glavo, tisti ki še niste. Pije GW vodo?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Gundolf ::
> Dost mam tegale Gundolfovega nakladanja, kako je negotovost za povprečno letno temperaturo (Ant)Arktike +-1 stopinja Celzija.
Seveda sem nakladal. Tole je temperatura Antarktike, od kar jo merijo:
(Pazite trend navzgor, ki je sigurno posledica vseh tistih novih parkirišč tam dol!) Prej sem na pamet bleknil da temperatura variira za ±1°, pa sem zdajle raje prevetil na podatkih in opazil da sem naredil napako. Neupoštevajoč trend, temperatura variira za ±1.1°. Mea Culpa. Govorim seveda o dvojni sigma, da ne bo pomote.
> Ampak recimo, da je tako. Že to da za 0,05 stopinje negotovosti po celem svetu.
Pa recimo, da je res tako - for the sake of the arument. Potem očitno sam priznaš, da je to znotraj tiste NASIne določitve napake na ±0.15°.
> MESEČNA negotovost za čase, ko še nismo bili na Severnem in Južnem tečaju, je pa zagotovo VEČ kot samo eno stopinjo. Globalna mesečna negotovost je torej večja od 0,1 in tudi 0,2 - pa če smo še tako dobrodušni do Warmerskih natezancij.
Če me spomin ne vara (in me ne), sem rekel, da je mesečna negotovost sigurno večja. Tudi sem povedal, da recimo Hadley Centre za leto 1900 piše mesečno negotovost ±0.250°, pri tem pa tudi samo temperaturo piše celo na tri decimalke natančno. Ši morš mislt njihovo predrznost. Pomoje to delajo samo zato, da ločijo tiste, ki vedo kaj je srednja vrednost + std. dev, od onih ki bi raje decimalke rezali.
Ampak lej to enostavno kalkulacijo Thomas. NASA začne svoj temperature record takorat, ko ima 50% kopnega pokritega z merilnimi postajami. Točno toliko, kolikor ga manjka torej. Torej je variabilnost izmerjenega dobra ocena za variabilnost manjkajočega. Pa poglejmo variabilnost izmerjenega za prvih 20 oz. 40 let (preveč let ne moreš vzet, ker se pokritost s časov veča in variabilnost - glej ga zlomka - manjša). Dvojna standardna deviacija izmerjenega za prvih 20 let je 0.31 (za 40 let pa 0.30). Torej je dobra ocena za dvojno std. dev. manjkajočega dela isto 0.31. Ker manjkajoč del predstavlja točno 50% površine to pomeni, to prinese k globalni napaki točno polovico te številke, torej 0.16.
Seveda sem nakladal. Tole je temperatura Antarktike, od kar jo merijo:
> Ampak recimo, da je tako. Že to da za 0,05 stopinje negotovosti po celem svetu.
Pa recimo, da je res tako - for the sake of the arument. Potem očitno sam priznaš, da je to znotraj tiste NASIne določitve napake na ±0.15°.
> MESEČNA negotovost za čase, ko še nismo bili na Severnem in Južnem tečaju, je pa zagotovo VEČ kot samo eno stopinjo. Globalna mesečna negotovost je torej večja od 0,1 in tudi 0,2 - pa če smo še tako dobrodušni do Warmerskih natezancij.
Če me spomin ne vara (in me ne), sem rekel, da je mesečna negotovost sigurno večja. Tudi sem povedal, da recimo Hadley Centre za leto 1900 piše mesečno negotovost ±0.250°, pri tem pa tudi samo temperaturo piše celo na tri decimalke natančno. Ši morš mislt njihovo predrznost. Pomoje to delajo samo zato, da ločijo tiste, ki vedo kaj je srednja vrednost + std. dev, od onih ki bi raje decimalke rezali.
Ampak lej to enostavno kalkulacijo Thomas. NASA začne svoj temperature record takorat, ko ima 50% kopnega pokritega z merilnimi postajami. Točno toliko, kolikor ga manjka torej. Torej je variabilnost izmerjenega dobra ocena za variabilnost manjkajočega. Pa poglejmo variabilnost izmerjenega za prvih 20 oz. 40 let (preveč let ne moreš vzet, ker se pokritost s časov veča in variabilnost - glej ga zlomka - manjša). Dvojna standardna deviacija izmerjenega za prvih 20 let je 0.31 (za 40 let pa 0.30). Torej je dobra ocena za dvojno std. dev. manjkajočega dela isto 0.31. Ker manjkajoč del predstavlja točno 50% površine to pomeni, to prinese k globalni napaki točno polovico te številke, torej 0.16.
Zgodovina sprememb…
- zavarovalo slike: gzibret ()
Thomas ::
Graf ki si ga dal, kaže da je temperatura na Antraktiki padla, odkar so začeli meriti. Za kakšne pol stopinje.
Jaz sem sicer zelo skeptičen do njihovega prvega, kakor do njihovega zadnjega merjenja.
Sem povedal svoje o tem. Če prestaviš merilne postaje v Sloveniji iz Babnega Polja v Ptuj, iz Kredarice na Storžič ... in tako naprej, boš takoj dobil drugo povprečje.
Na Antarktiki pa isto. Prestavljali so pa POVSOD.
Junk science. Vsaj 30% science je junk science. Toplogredništvo zagotovo. Niti dobro definiranega povprečja nimajo, zato so mi toliko "zanimivi" kot homeopati. A little annoying, maybe.
Jaz sem sicer zelo skeptičen do njihovega prvega, kakor do njihovega zadnjega merjenja.
Sem povedal svoje o tem. Če prestaviš merilne postaje v Sloveniji iz Babnega Polja v Ptuj, iz Kredarice na Storžič ... in tako naprej, boš takoj dobil drugo povprečje.
Na Antarktiki pa isto. Prestavljali so pa POVSOD.
Junk science. Vsaj 30% science je junk science. Toplogredništvo zagotovo. Niti dobro definiranega povprečja nimajo, zato so mi toliko "zanimivi" kot homeopati. A little annoying, maybe.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Gundolf ::
>> Torej ja, "mirno izločiš vpliv asfalta in pregretega pleha".
> Manj dela bi bilo odtrgat tisto hišico na Ajdovščini in jo prenest nekam pod Šmarno goro, recimo. Samo potem zelo težko manipuliraš s podatki.
Seveda bi bilo super, če bi imeli perfektne merilne postaje že od samega začetka civilizacije. Pa jih nimamo, imamo le to, kar je bilo postavljeno v vremenarske namene. Ampak dandanes it premikat postaje (oz. bolje rečeno postavljat novo mrežo, ker vremenarji tud ne bi bili zadovoljni, če bi jim kar naenkrat premaknili referenčne točke) je IMHO dokaj brezveze. Od zdaj moramo le pazit, da nadaljujemo s satelitskimi podatki.
>> Povej mi kater del besede približno ti ni jasen?
> Po tejle metodi še za Grenlandijo okrog 900...
Nej ponovim vprašanje. Kateri del besede približno ti ni jasen. Ti si zahteval temperaturo Grenlandije na 0.05° natančno.
>> ...sem bil dovolj neumen, da si nisem mislil, da bo kdo za "kdajkoli" vzel celotno zgodovino zemlje.
> Celotna zgodovina 452.000 let?
452.000 let je del celotne zgodovine, ja. Ampak tole zdele se greš pa že čist brezveze. Si pač spregledal kontekst. Zelo pogosta bolezen tukajšnjih udeležencev...
> Manj dela bi bilo odtrgat tisto hišico na Ajdovščini in jo prenest nekam pod Šmarno goro, recimo. Samo potem zelo težko manipuliraš s podatki.
Seveda bi bilo super, če bi imeli perfektne merilne postaje že od samega začetka civilizacije. Pa jih nimamo, imamo le to, kar je bilo postavljeno v vremenarske namene. Ampak dandanes it premikat postaje (oz. bolje rečeno postavljat novo mrežo, ker vremenarji tud ne bi bili zadovoljni, če bi jim kar naenkrat premaknili referenčne točke) je IMHO dokaj brezveze. Od zdaj moramo le pazit, da nadaljujemo s satelitskimi podatki.
>> Povej mi kater del besede približno ti ni jasen?
> Po tejle metodi še za Grenlandijo okrog 900...
Nej ponovim vprašanje. Kateri del besede približno ti ni jasen. Ti si zahteval temperaturo Grenlandije na 0.05° natančno.
>> ...sem bil dovolj neumen, da si nisem mislil, da bo kdo za "kdajkoli" vzel celotno zgodovino zemlje.
> Celotna zgodovina 452.000 let?
452.000 let je del celotne zgodovine, ja. Ampak tole zdele se greš pa že čist brezveze. Si pač spregledal kontekst. Zelo pogosta bolezen tukajšnjih udeležencev...
Thomas ::
> Seveda bi bilo super, če bi imeli perfektne merilne postaje že od samega začetka civilizacije. Pa jih nimamo
Nimamo, točno!
Zakaj pa potem Noe in NASA blejata da je bilo marca 1881, 14,03 stopinje?
Samo zato, da bi bil Global Warming hoax bolj verjeten.
Če bi priznali, da je bilo tistega daljnega marca morda topleje, mordA za ušive pol stopinje, kot marca 2007, bi jim dobavitelj denarja najbž zaprl pipico. Priškrnil pa zagotovo.
Nimamo, točno!
Zakaj pa potem Noe in NASA blejata da je bilo marca 1881, 14,03 stopinje?
Samo zato, da bi bil Global Warming hoax bolj verjeten.
Če bi priznali, da je bilo tistega daljnega marca morda topleje, mordA za ušive pol stopinje, kot marca 2007, bi jim dobavitelj denarja najbž zaprl pipico. Priškrnil pa zagotovo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Gundolf ::
> Graf ki si ga dal, kaže da je temperatura na Antraktiki padla, odkar so začeli meriti. Za kakšne pol stopinje.
Priceless Thomas, preprosto priceless. To je pa taka - osnovnošolska.
>Sem povedal svoje o tem. Če prestaviš merilne postaje v Sloveniji iz Babnega Polja v Ptuj, iz Kredarice na Storžič ... in tako naprej, boš takoj dobil drugo povprečje.
Ti si ostal pri svojem mnenju, jaz sem svoje argumentiral. In potem rečeš "Junk science." To lahko zelo očitno leti le na tvoje neargumentirano mnenje.
> Sem povedal svoje o tem. Če prestaviš merilne postaje v Sloveniji iz Babnega Polja v Ptuj, iz Kredarice na Storžič ... in tako naprej, boš takoj dobil drugo povprečje.
Zakaj drugo povprečje?
> Na Antarktiki pa isto. Prestavljali so pa POVSOD.
Prestavljali so povsod, vendar bi težko rekel, da se te postaje stalno prestavlajo. Mogoče se v povprečju vsaka druga enkrat v življenju prestavi. Pa še to je pomoje prevelika ocena. Ampak taka prestavljanja se da skompenzirat, sploh ni tok težko.
Je pa zanimvo, da te pripombe o prestavljanju nimaš, ko gre za Beckovo kompilacijo meritev CO2, kjer so najdaljše meritve na enem mestu dolge okoli 2 leti. Tam je celoten graf direktna posledica prestavljanja merilnih točk, pa te to ni niti malo zmotilo. Da ne omenjam, da se Beck tam prav nič ne sekira s kompenzacijo premikov. V nasprotju z Beckovim pristopom, se posebej kompenzacirajo premiki pri računanju temperature, pa velik del kompenzacije se implicitno skriva že v tem, da se gleda relativna in ne absolutna temperatura.
Priceless Thomas, preprosto priceless. To je pa taka - osnovnošolska.
>Sem povedal svoje o tem. Če prestaviš merilne postaje v Sloveniji iz Babnega Polja v Ptuj, iz Kredarice na Storžič ... in tako naprej, boš takoj dobil drugo povprečje.
Ti si ostal pri svojem mnenju, jaz sem svoje argumentiral. In potem rečeš "Junk science." To lahko zelo očitno leti le na tvoje neargumentirano mnenje.
> Sem povedal svoje o tem. Če prestaviš merilne postaje v Sloveniji iz Babnega Polja v Ptuj, iz Kredarice na Storžič ... in tako naprej, boš takoj dobil drugo povprečje.
Zakaj drugo povprečje?
> Na Antarktiki pa isto. Prestavljali so pa POVSOD.
Prestavljali so povsod, vendar bi težko rekel, da se te postaje stalno prestavlajo. Mogoče se v povprečju vsaka druga enkrat v življenju prestavi. Pa še to je pomoje prevelika ocena. Ampak taka prestavljanja se da skompenzirat, sploh ni tok težko.
Je pa zanimvo, da te pripombe o prestavljanju nimaš, ko gre za Beckovo kompilacijo meritev CO2, kjer so najdaljše meritve na enem mestu dolge okoli 2 leti. Tam je celoten graf direktna posledica prestavljanja merilnih točk, pa te to ni niti malo zmotilo. Da ne omenjam, da se Beck tam prav nič ne sekira s kompenzacijo premikov. V nasprotju z Beckovim pristopom, se posebej kompenzacirajo premiki pri računanju temperature, pa velik del kompenzacije se implicitno skriva že v tem, da se gleda relativna in ne absolutna temperatura.
Gundolf ::
> Zakaj pa potem Noe in NASA blejata da je bilo marca 1881, 14,03 stopinje?
NASA tega ne trdi. NASA kvečjemu pravi, da je srednja vrednost izmerjene temperature marca leta 1881 14.03°. Opaziš razliko v trditvi?
NASA tega ne trdi. NASA kvečjemu pravi, da je srednja vrednost izmerjene temperature marca leta 1881 14.03°. Opaziš razliko v trditvi?
Thomas ::
Sej me ne briga, samo firbca me. Kaj maš ti od GW vere? Samo nočeš priznati da si kolosalno pogrešil od začetka teme, ali je kaj več?
Sam daš link, po katerem se je Antarktika shladila, pa se še delaš frajerja. Kva je to zaena fora ino finta?
Ni fore in ni finte - samo reakcije človeka v kotu.
Sam daš link, po katerem se je Antarktika shladila, pa se še delaš frajerja. Kva je to zaena fora ino finta?
Ni fore in ni finte - samo reakcije človeka v kotu.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Gundolf ::
> Sej me ne briga, samo firbca me. Kaj maš ti od GW vere? Samo nočeš priznati da si kolosalno pogrešil od začetka teme, ali je kaj več?
Vere nimam, od GWja pa nimam nič. Moram pa tole reči. Tvoja trditev, da "nočem priznat da sem kolosalno pogrešil", me niti pol tok ne gane, kot bi me dokaz iz tvoje strani, da NASA za leto 1900 in prej ne more imeti namerjene temperature na ±0.15° natančno. Ampak tega od tebe preprosto ni. Vse kar si zmožen dat od sebe je kritika podatkov in člankov, ki ne podpirajo tvojega mnenja, ter hvala člankov, ki podpirajo tvoje mnenje. Seveda ne pozabimo, da ko dobiš servirano matematiko na pladnju začneš ven metat finte, fore, frajerje, vero, da sem v kotu itd.
> Sam daš link, po katerem se je Antarktika shladila, pa se še delaš frajerja. Kva je to zaena fora ino finta?
Vidiš, sodeč po linku se je otoplila in ne ohladila. Le prvo in zadnjo točko grafa pa gledajo kvečjemu osnovnošolci, ker ne vedo kaj bi z več podatki delal :)
Vere nimam, od GWja pa nimam nič. Moram pa tole reči. Tvoja trditev, da "nočem priznat da sem kolosalno pogrešil", me niti pol tok ne gane, kot bi me dokaz iz tvoje strani, da NASA za leto 1900 in prej ne more imeti namerjene temperature na ±0.15° natančno. Ampak tega od tebe preprosto ni. Vse kar si zmožen dat od sebe je kritika podatkov in člankov, ki ne podpirajo tvojega mnenja, ter hvala člankov, ki podpirajo tvoje mnenje. Seveda ne pozabimo, da ko dobiš servirano matematiko na pladnju začneš ven metat finte, fore, frajerje, vero, da sem v kotu itd.
> Sam daš link, po katerem se je Antarktika shladila, pa se še delaš frajerja. Kva je to zaena fora ino finta?
Vidiš, sodeč po linku se je otoplila in ne ohladila. Le prvo in zadnjo točko grafa pa gledajo kvečjemu osnovnošolci, ker ne vedo kaj bi z več podatki delal :)
Azrael ::
NASA nima date, blefira, da se kar kadi.
Ali lahko iz tiste moje slikce zgoraj poveš dolžino na 0.01mm? Podobno stvar, samo za nekaj magnitud bolj zaguljena je data vremenoslovcev, že iz nekaj let nazaj, da o destletjih in stoletjih ne govorim, ker je ta data še bistveno bolj nezanesljiva, s preveč luknjami in manjkajočimi podatki.
BTW, če je 500 termometrov iz 1880 dovol za cel svet, zakaj se za SLO meri na več 100 mestih? Potrata?
Ti si priznal, da ne iz take date ne moreš dobiti nič uporabnega. NASA in NOE pa sta pametna, da kar škodi. GW srenja operira s tem, samo roko na srce, to ni material za znanost, ampak samo za vero.
Ali lahko iz tiste moje slikce zgoraj poveš dolžino na 0.01mm? Podobno stvar, samo za nekaj magnitud bolj zaguljena je data vremenoslovcev, že iz nekaj let nazaj, da o destletjih in stoletjih ne govorim, ker je ta data še bistveno bolj nezanesljiva, s preveč luknjami in manjkajočimi podatki.
BTW, če je 500 termometrov iz 1880 dovol za cel svet, zakaj se za SLO meri na več 100 mestih? Potrata?
Ti si priznal, da ne iz take date ne moreš dobiti nič uporabnega. NASA in NOE pa sta pametna, da kar škodi. GW srenja operira s tem, samo roko na srce, to ni material za znanost, ampak samo za vero.
Nekoč je bil Slo-tech.
uporabnik0 ::
BTW, če je 500 termometrov iz 1880 dovol za cel svet,
Ta "500" je preverljiv podatek? Ali je iz zraka privlečen?
Ta "500" je preverljiv podatek? Ali je iz zraka privlečen?
Thomas ::
Koliko pa ti misliš, da so jih imeli takrat, leta 1880?
Pa kje jih (ni)so?
Naloga Warmerjev je, da pokažejo, kje so jih imeli sploh toliko. Vsaj takih, ki bi redno merili in katerih zgodovina se je ohranila.
V vsakem primeru, link za njihovo ustenje, kako je bilo aprila 1880 toplo 14,03 °C - je bil dan višje zgoraj.
Pa kje jih (ni)so?
Naloga Warmerjev je, da pokažejo, kje so jih imeli sploh toliko. Vsaj takih, ki bi redno merili in katerih zgodovina se je ohranila.
V vsakem primeru, link za njihovo ustenje, kako je bilo aprila 1880 toplo 14,03 °C - je bil dan višje zgoraj.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Pa ne, da je bilo nekje aprila 1880 tako toplo, pač pa da je to bila POVPREČNA GLOBALNA TEMPARATURA tistega mesece, tistega leta.
Na tem bazirajo, termometrov ki bi merili, je bilo pa kvečjemu še manj.
Na tem bazirajo, termometrov ki bi merili, je bilo pa kvečjemu še manj.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gzibret ::
No, saj obstaja cela vrsta termometrov, ki temperaturo meri posredno. Recimo izotopska sestava H2O je že en tak termometer. Ali pa mikrofosili v sedimentu, razni biološki termometri (prirastnice na drevju npr.), rast kapnikov in izotopska sestava kisika v njih v jamah....
Ni treba ravno skakat naokoli z živosrebrovim termometrom, da izmeriš temperaturo.
Ni treba ravno skakat naokoli z živosrebrovim termometrom, da izmeriš temperaturo.
Vse je za neki dobr!
Thomas ::
Če hočeš biti do stotinke stopinje natančen, moraš. Merjenje temperature s proxyji je zelo približno. Kako boš pa z izotopsko sestavo vode določil temperaturo za mesec februar ... sploh če je bilo prestopno leto, pred kakšnim stoletjem, pa sploh ne vem.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
lufthammer ::
A ti misliš takle "toplomer"?
Treba je le najti drevo, ki je raslo že 1880 in ugotoviti, koliko mm je 14,03°C.
Treba je le najti drevo, ki je raslo že 1880 in ugotoviti, koliko mm je 14,03°C.
Zgodovina sprememb…
- zavarovalo slike: gzibret ()
lufthammer ::
>> Ti si zahteval temperaturo Grenlandije na 0.05° natančno.
Ne, ne, nič nisem zahteval, prosil sem. Tako nevljuden pa spet nisem. Lahko je tudi samo na stopinjo natančno, če že imate vse temperature izmerjene. In zakaj Grenlandija?
Je zanimiv otok, do male ledene dobe (1500), ko je vse propadlo, je bil na južni polovici pretežno zelen in prebivalci so živeli od poljedelstva. Po tistem mrazu se ne more pobrati. Rudnikov ni več in če nebi pomagala mama Danska, bi lahko kar šli, ribištvo je premalo za preživetje. Kakšne tri stopinje plusa bi jim verjetno zelo prav prišle, mogoče bi spet lahko vsaj solato imeli svojo in ne uvožene iz Kanade.
In zato me zanima, koliko so namerili prvi prebivalci, da se jim je splačalo ostati.
Ne, ne, nič nisem zahteval, prosil sem. Tako nevljuden pa spet nisem. Lahko je tudi samo na stopinjo natančno, če že imate vse temperature izmerjene. In zakaj Grenlandija?
Je zanimiv otok, do male ledene dobe (1500), ko je vse propadlo, je bil na južni polovici pretežno zelen in prebivalci so živeli od poljedelstva. Po tistem mrazu se ne more pobrati. Rudnikov ni več in če nebi pomagala mama Danska, bi lahko kar šli, ribištvo je premalo za preživetje. Kakšne tri stopinje plusa bi jim verjetno zelo prav prišle, mogoče bi spet lahko vsaj solato imeli svojo in ne uvožene iz Kanade.
In zato me zanima, koliko so namerili prvi prebivalci, da se jim je splačalo ostati.
Thomas ::
Tako kot so tudi drugi proxyji odvisni še od žnj faktorjev - in so posledično samo zelo približni.
Razmišljam, kje hudiča bi sploh nabrali uradno zaposlenih 500 živosrebrnih termometrov. Pa alkoholnih zraven, leta 1880.
Razmišljam, kje hudiča bi sploh nabrali uradno zaposlenih 500 živosrebrnih termometrov. Pa alkoholnih zraven, leta 1880.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
lufthammer ::
>> For example, historical grape harvest dates have been used to reconstruct summer temperatures in Paris, France, from 1370 to 1879. This method is not perfect, but along with the use of other indirect measures it allows a reasonable reconstruction of climate over a long period of time.
Thomas ::
Potem se pa človek vpraša, kako natančno lahko s proxyji izmeriš temperaturo?
Prav natančno zagotovo ne, dobiš pa neko približno sliko. Zamrznjena Temza na starih slikah je zagotovo zanimiv podatek ki kaže, da so bile zime v Londonu pred stoletji tako surove, kot so bile surove v Bohinju, kdaj pa kdaj v 20. stoletju.
Kaj je pa bilo poleti, spomladi in jeseni, pa spet ne veš. Letnice dreves povejo več o morebitni suši, kot o temperaturi tisto poletje.
Razen tega, za dobro letino vina je povprečna temperatura bolj malo pomembna. Sicer je zelo verjetno, da mora biti kar toplo, da proizvajaš vino, ni pa čisto nujno. Huda, dolga zima lahko zniža povprečno temperaturo, ne uniči pa odlične letine vina. Tudi oljke so lahko bolj v mrzlem. Na Kosovu je precej celinsko poletje, figovih grmov pa kar precej. Fige rastejo tudi na Štajerskem.
Hočem reči - "žnj faktorjev".
Prav natančno zagotovo ne, dobiš pa neko približno sliko. Zamrznjena Temza na starih slikah je zagotovo zanimiv podatek ki kaže, da so bile zime v Londonu pred stoletji tako surove, kot so bile surove v Bohinju, kdaj pa kdaj v 20. stoletju.
Kaj je pa bilo poleti, spomladi in jeseni, pa spet ne veš. Letnice dreves povejo več o morebitni suši, kot o temperaturi tisto poletje.
Razen tega, za dobro letino vina je povprečna temperatura bolj malo pomembna. Sicer je zelo verjetno, da mora biti kar toplo, da proizvajaš vino, ni pa čisto nujno. Huda, dolga zima lahko zniža povprečno temperaturo, ne uniči pa odlične letine vina. Tudi oljke so lahko bolj v mrzlem. Na Kosovu je precej celinsko poletje, figovih grmov pa kar precej. Fige rastejo tudi na Štajerskem.
Hočem reči - "žnj faktorjev".
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Gundolf ::
Azrael> Ali lahko iz tiste moje slikce zgoraj poveš dolžino na 0.01mm?
Ne Azrael, še enkrat povem: ne, ker ni variabilnosti.
Azrael> Ti si priznal, da ne iz take date ne moreš dobiti nič uporabnega. NASA in NOE pa sta pametna, da kar škodi.
Nič podobnega nisem nikol rekel. Rekel sem, da podatki niso popolni, da pa nič uporabnega iz njih ne moreš dobiti pa niti približno ne. Spet imaš probleme z interpretacijo.
Thomas, zate pa tole ponavljam:
> Zakaj pa potem Noe in NASA blejata da je bilo marca 1881, 14,03 stopinje?
NASA tega ne trdi. NASA kvečjemu pravi, da je srednja vrednost izmerjene temperature marca leta 1881 14.03°. Opaziš razliko v trditvi? Kvečjemu tu dodajam zato, ker ko je govora o globalnem ogrevanju se govori le o relativni temperaturi, o absolutni nikoli.
@lufthammer
>> Ti si zahteval temperaturo Grenlandije na 0.05° natančno.
> Ne, ne, nič nisem zahteval, prosil sem. Tako nevljuden pa spet nisem. Lahko je tudi samo na stopinjo natančno, če že imate vse temperature izmerjene. In zakaj Grenlandija? Je zanimiv otok, do male ledene dobe (1500), ko je vse propadlo, je bil na južni polovici pretežno zelen in prebivalci so živeli od poljedelstva.
Ok, pa prosil. Ampak si končno dojel, da je bila naprošena natančnost utopična. Ampak zanimivo, kako si ti predstavljaš Grenlandijo. A kar južna polovica je bila zelena po tvoje? Mejduš, na Grenlandiji je ledu za ~7m povišat morsko gladino. Če bi je bilo pol zelene namesto z ledom pokrite, kot je sedaj, sem prepričan da bi clo v srednjem veku bili to sposobni opazit. Glede na dva ice core-a iz Grenlandije je bila temperatura tam okoli leta 1000 kako stopinjo višja kot danes, tam okoli leta 1500 pa stopinjo do dve nižja kot danes.
Ne Azrael, še enkrat povem: ne, ker ni variabilnosti.
Azrael> Ti si priznal, da ne iz take date ne moreš dobiti nič uporabnega. NASA in NOE pa sta pametna, da kar škodi.
Nič podobnega nisem nikol rekel. Rekel sem, da podatki niso popolni, da pa nič uporabnega iz njih ne moreš dobiti pa niti približno ne. Spet imaš probleme z interpretacijo.
Thomas, zate pa tole ponavljam:
> Zakaj pa potem Noe in NASA blejata da je bilo marca 1881, 14,03 stopinje?
NASA tega ne trdi. NASA kvečjemu pravi, da je srednja vrednost izmerjene temperature marca leta 1881 14.03°. Opaziš razliko v trditvi? Kvečjemu tu dodajam zato, ker ko je govora o globalnem ogrevanju se govori le o relativni temperaturi, o absolutni nikoli.
@lufthammer
>> Ti si zahteval temperaturo Grenlandije na 0.05° natančno.
> Ne, ne, nič nisem zahteval, prosil sem. Tako nevljuden pa spet nisem. Lahko je tudi samo na stopinjo natančno, če že imate vse temperature izmerjene. In zakaj Grenlandija? Je zanimiv otok, do male ledene dobe (1500), ko je vse propadlo, je bil na južni polovici pretežno zelen in prebivalci so živeli od poljedelstva.
Ok, pa prosil. Ampak si končno dojel, da je bila naprošena natančnost utopična. Ampak zanimivo, kako si ti predstavljaš Grenlandijo. A kar južna polovica je bila zelena po tvoje? Mejduš, na Grenlandiji je ledu za ~7m povišat morsko gladino. Če bi je bilo pol zelene namesto z ledom pokrite, kot je sedaj, sem prepričan da bi clo v srednjem veku bili to sposobni opazit. Glede na dva ice core-a iz Grenlandije je bila temperatura tam okoli leta 1000 kako stopinjo višja kot danes, tam okoli leta 1500 pa stopinjo do dve nižja kot danes.
Thomas ::
> Glede na dva ice core-a iz Grenlandije je bila temperatura tam okoli leta 1000 kako stopinjo višja kot danes, tam okoli leta 1500 pa stopinjo do dve nižja kot danes.
Zdej to le priznaš? Je to tvoja herezija ali cela Globalna Warmerija po tanovem to dopušča?
Še vedno, je bilo pa "globalno povprečje" leta 1000 manjše kot je danes?
Al kako?
Zdej to le priznaš? Je to tvoja herezija ali cela Globalna Warmerija po tanovem to dopušča?
Še vedno, je bilo pa "globalno povprečje" leta 1000 manjše kot je danes?
Al kako?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
uporabnik0 ::
ker ko je govora o globalnem ogrevanju se govori le o relativni temperaturi, o absolutni nikoli.
Oki. Potem pa nehajmo primerjat relativno skalo z abosultno - merjeno z modernimi termometri.
Enako velja za co2. Primerjamo ice core co2 z atmosferskim....jabolka in hruske. klik
Oki. Potem pa nehajmo primerjat relativno skalo z abosultno - merjeno z modernimi termometri.
Enako velja za co2. Primerjamo ice core co2 z atmosferskim....jabolka in hruske. klik
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: uporabnik0 ()
Azrael ::
Tudi pri meritvah temperature po svetu si z variabilnostjo nimaš dosti pomagati, merjenec se spreminja. Ni fiksen in zato, če rečem na xy kraju je bilo ob tej uri, tega dne toliko in toliko, Imaš eno samo meritev, ne kupa meritev istega merjenca iz kateroih vlečeš variabilnost in večaš natančnost izmerjenega. Porečeš uteži vsakega posameznwega merilnega mesta. V redu, samo ali te uteži veljajo vedno, bolje rečeno, jih je možno sploh definirati, da držijo vedno? 
V krogcu spodaj pod meglo je letališče Lesce. Taki primeri, ko se vreme bistveno razlikuje že na razdalji nekaj km niso nič neobičajnega.
> Mejduš, na Grenlandiji je ledu za ~7m povišat morsko gladino. Če bi je bilo pol zelene namesto z ledom pokrite, kot je sedaj, sem prepričan da bi clo v srednjem veku bili to sposobni opazit.
Sedaj ne vem ali si to zapisal v šaljivem slogu, ali meniš, da je na Grenladiji ledu v katerem je vode za 3 Amazonke, za dobo 100let? Bo treba izračunati.
> Mejduš, na Grenlandiji je ledu za ~7m povišat morsko gladino. Če bi je bilo pol zelene namesto z ledom pokrite, kot je sedaj, sem prepričan da bi clo v srednjem veku bili to sposobni opazit.
Sedaj ne vem ali si to zapisal v šaljivem slogu, ali meniš, da je na Grenladiji ledu v katerem je vode za 3 Amazonke, za dobo 100let? Bo treba izračunati.
Nekoč je bil Slo-tech.
lufthammer ::
>> Glede na dva ice core-a iz Grenlandije je bila temperatura tam okoli leta 1000 kako stopinjo višja kot danes.
Samo to sem hotel slišati iz tvojih ust, se je splačalo malo pretiravati z "zelenjem" zaradi tega. Pa še si kakšno stopinjo zamolčal.
Torej imamo fore vsaj stopinjo. Zakaj potem taka panika z dvigovanjem morja? Trend se lahko obrne brez naše pomoči, kot se je leta 1500.
Samo to sem hotel slišati iz tvojih ust, se je splačalo malo pretiravati z "zelenjem" zaradi tega. Pa še si kakšno stopinjo zamolčal.
Torej imamo fore vsaj stopinjo. Zakaj potem taka panika z dvigovanjem morja? Trend se lahko obrne brez naše pomoči, kot se je leta 1500.
Thomas ::
> Zakaj potem taka panika z dvigovanjem morja?
Panika je taktika!
Gore, kot tahudobni policaj, ti bo rekel, da se bo morje dvignilo za 6 metrov do 2100. IPCC z Lučko, pa kot taprijazni policaj, potem to napoved omili na "do 10 inč najbrž ... yada, yada".
Hudi Gore ti zateži, da bodo stalno orkani 5 stopnje na Floridi in v Texasu, kjer domujeta dva Busha in kjer je izgbil volitve. Blaga Lučka potem to omili na "še vse premalo je raziskan vpliv antropogenega segrevanja na pojav viharjev, vsekakor je pa nekaj pogubnega".
Gore bruha ogenj in žveplo, da bo Antraktika padla v morje, Luči pa reče, da bo to šele po 2100 enkrat mogoče. Da je vsekakor treba več nameniti za raziskave, kdaj bo to.
Gore hrumi, da je konec vinogradništva povsod, Lučka nas pomiri, da ga bomo pili pa še! Magari če se Al goni s svojim avionom naokoli. Se bomo pa mi mau manj, ker bodo davki na letalske karte.
Tko smo med kladivom in nakovalom. Izmenoma nas tuširajo s toplo in mrzlo vodo.
Panika je taktika!
Gore, kot tahudobni policaj, ti bo rekel, da se bo morje dvignilo za 6 metrov do 2100. IPCC z Lučko, pa kot taprijazni policaj, potem to napoved omili na "do 10 inč najbrž ... yada, yada".
Hudi Gore ti zateži, da bodo stalno orkani 5 stopnje na Floridi in v Texasu, kjer domujeta dva Busha in kjer je izgbil volitve. Blaga Lučka potem to omili na "še vse premalo je raziskan vpliv antropogenega segrevanja na pojav viharjev, vsekakor je pa nekaj pogubnega".
Gore bruha ogenj in žveplo, da bo Antraktika padla v morje, Luči pa reče, da bo to šele po 2100 enkrat mogoče. Da je vsekakor treba več nameniti za raziskave, kdaj bo to.
Gore hrumi, da je konec vinogradništva povsod, Lučka nas pomiri, da ga bomo pili pa še! Magari če se Al goni s svojim avionom naokoli. Se bomo pa mi mau manj, ker bodo davki na letalske karte.
Tko smo med kladivom in nakovalom. Izmenoma nas tuširajo s toplo in mrzlo vodo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gfighter ::
Catapultam habeo. Nisi pecuniam omnem mihi dabis, ad caput saxum immane mittam
Zgodovina sprememb…
- spremenil: gfighter ()
Thomas ::
Dobro vprašanje.
Dobro vprašanje zasluži tudi dober odgovor.
Enako, kot toplote odda morje pri ponovnem zamrzovanju, ki se zdaj dogaja.
Z drugimi besedami, tistih 150 Slovenij 3 metre debelega ledu, ki se je poleti raztalil je ohladil enako, kot bo segrel zdaj, ko se bo spet stvoril, čez zimo.
En kilav delček vsega sončnega inputa se takole prerazporeja skozi taljenje in tvorjenje ledu.
Dobro vprašanje zasluži tudi dober odgovor.
Enako, kot toplote odda morje pri ponovnem zamrzovanju, ki se zdaj dogaja.
Z drugimi besedami, tistih 150 Slovenij 3 metre debelega ledu, ki se je poleti raztalil je ohladil enako, kot bo segrel zdaj, ko se bo spet stvoril, čez zimo.
En kilav delček vsega sončnega inputa se takole prerazporeja skozi taljenje in tvorjenje ledu.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
lufthammer ::
"... according to "corrected" data from NASA, 1934 is the hottest year on record. Five of the ten hottest years on record occured before World War II. 1998 is the second hottest year on record, but it is only one of four years in the past two decades to be ranked in the top ten. 2006 is 4th, 1999 is 6th, and 1990 is 8th. Several years (2000, 2002, 2003, 2004) are now colder than even 1900."
Le kaj si bodo konec leta izmislili AlGorovi apostoli na kakšni konferenci kje sredi Tihega oceana? Si kdo upa napovedati?
Le kaj si bodo konec leta izmislili AlGorovi apostoli na kakšni konferenci kje sredi Tihega oceana? Si kdo upa napovedati?
Azrael ::
Mogoče je bil Bali vrhunec evforije. Marsikdo od jurišnikov se po njem počuti opeharjenega ($$$, slava, Bali, njemu pa nič). Prilika za frakcijski boj. Vedno več kontra sporočil v medijih nakazuje na to.
Hitler je dobro vedel, da mora, ko pride na oblast, nujno zradirati svoje jurišnike (SA) in jih tudi je.
Gore tega ne more storiti in mu utegnejo jurišniki zelo hitro zrasti čez glavo. Taki kaj prida pameti za razumno vladanje tako veliki združbi nimajo. Notranji razkroj in propad.
Hitler je dobro vedel, da mora, ko pride na oblast, nujno zradirati svoje jurišnike (SA) in jih tudi je.
Gore tega ne more storiti in mu utegnejo jurišniki zelo hitro zrasti čez glavo. Taki kaj prida pameti za razumno vladanje tako veliki združbi nimajo. Notranji razkroj in propad.
Nekoč je bil Slo-tech.
Tilen ::
Toplo, topleje, najtopleje
Leto 2007 je bilo, kar zadeva temperaturo, nadpovprečno leto. Začelo se je z izjemno toplo zimo, brez snega po nižinah, ki se je nato nadaljevala z nadpovprečno toplo pomladjo. Temu sta sledila še julijski vročinski val, ki pa je bil bolj močnejši in daljši na jugu in vzhodu Balkana, ter septembrsko obilno deževje s katastrofalnimi hudourniškimi poplavami in uničujočimi zemeljskimi plazovi. Proti koncu leta pa se je vreme končno le začelo vračati k običajnim temperaturam. Tudi zato smo imeli po podatkih agencije za okolje (ARSO) od vključno septembra 2006 do avgusta letos pri nas najtoplejše dvanajstmesečno obdobje doslej, pa tudi v svetovnem merilu je bilo leto 2007 precej toplejše od dolgoletnega povprečja. Pravzaprav je po podatkih Svetovne meteorološke organizacije desetletje 1998 - 2007 najtoplejše, odkar merimo temperature na zemeljskem površju. In glede na napovedi strokovnjakov, ki so se ravno pred kratkim zbrali na Baliju, bo podobno toplo ali pa še toplejše tudi prihajajoče leto.
ps: naj me ta graf ne postavi na nobeno stran. Sem ga slučajno zasledil tako kot text pod njim na Financah.
413120536c6f76656e696a612c20642e642e
Zgodovina sprememb…
- zavarovalo slike: gzibret ()
Thomas ::
Nič posebnega leto v Ljubljani. Z okraski kaj je bilo na vzhodu Balkana zraven, ne.
> bo podobno toplo ali pa še toplejše tudi prihajajoče leto.
A izrecno rekorda ne napovedujejo več? Kljub rekordni količini CO2 v zraku ne?
LOL!
> bo podobno toplo ali pa še toplejše tudi prihajajoče leto.
A izrecno rekorda ne napovedujejo več? Kljub rekordni količini CO2 v zraku ne?
LOL!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
dzinks63 ::
Ja res zanimiv graf. Zadnjih deset kao najtoplejših let "Pravzaprav je po podatkih Svetovne meteorološke organizacije desetletje 1998 - 2007 najtoplejše, odkar merimo temperature na zemeljskem površju" ne vključijo v dolgoletno povprečje grafa in potem nalimajo gor leto 2007, pa toti si sami sebi tako lažejo, da že sami sebi verjamejo. Thomas ::
Še ena dobra novica v Independentu:
Scientist who warned Blair of climate dangers steps down from post
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
lufthammer ::
>> bil bolj močnejši
Od kje ti to? Iz Financ?
Naj gredo nazaj v osnovno šolo slovnico ponovit.
Mimogrede, na grafu manjka 16 let!! Saj niso resni.
Od kje ti to? Iz Financ?
Naj gredo nazaj v osnovno šolo slovnico ponovit.
Mimogrede, na grafu manjka 16 let!! Saj niso resni.
uporabnik0 ::
NY times in 'interaktivna slikca'....
Po tem kar vidim, bi mogli bit leta 2007 že vsi Slovenci pod vodo?
Po tem kar vidim, bi mogli bit leta 2007 že vsi Slovenci pod vodo?
tsh2 ::
Great Smog
Fifty years on the great smogs are gone but invisible pollutants are still taking a major toll on health. "Some 20,000 in England alone suffer shortened lives each year." He says vehicle emissions are the main culprits and believes the government should be doing more to tackle the problem.
Izpušni dimi niso škodljivi za zdravje?
Fifty years on the great smogs are gone but invisible pollutants are still taking a major toll on health. "Some 20,000 in England alone suffer shortened lives each year." He says vehicle emissions are the main culprits and believes the government should be doing more to tackle the problem.
Izpušni dimi niso škodljivi za zdravje?
Daedalus ::
Bolj je problem v tem, ker se zaradi GW histerije o tem nič kaj dosti več ne piše v mainstrem medijih. Onesnaževanja se ne moreš lotit tak, da si izbereš enega grešnega kozla in pol jamraš sam o tem. Je "malo širši" problem. Recimo, osebno mi dol visi za GW preroke. Mi pa nič dol ne visi kvaliteta zraka v Lj - tisto mi škodi neposredno (in z ustrezno izvedeno študijo tudi izmerljivo). Tole katastrofično nakladanje pa...če koga veseli in mu izpoljnuje življenje, tud prav. Ne gre pa pozabit, da mamo en kup precej bolj konkretnih težav, ki se ne bojo rešle z izganjanjem CO2 iz lufta.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
Thomas ::
> NY times in 'interaktivna slikca'....
Težavi s temle severnim ledom sta dve.
Večina je že nazaj zamrznjeno, od raztopljenega ledu na morju.
Na jugu se je led odebelil na celini, kjer naslednje poletje ne bo skopnel.
Težavi s temle severnim ledom sta dve.
Večina je že nazaj zamrznjeno, od raztopljenega ledu na morju.
Na jugu se je led odebelil na celini, kjer naslednje poletje ne bo skopnel.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi