Global warming

>A med temi vplivi globin oceana ne boš našel.

Globina oceana je verjetno zelo vazen parameter za casovno skalo segrevanja (ce je ta res na skali 100 let). Samo se itak (bistveno) ne spreminja...

EDIT: Ce slucajno nisem bil dovolj jasen: S casovno skalo mislim na casovno skalo odziva sistema. Recimo to, koliko casa bi se sedaj Zemlja se segrevala, ce bi ostala kolicina CO2 konstantna.

Še vedno nismo dobili, kar smo te prosili, Gundolf.

Kako je definirano globalno povprečje. Kakšno utež ima Ljubljana, kakšno Portorož in kakšno Bled. (Oziroma pač tiste postaje, od koder se meri.) Katere so tiste postaje in katera je formula.

Kako na Blejsko napravo vpliva vedno več prometa na relaciji Bled Bohinj, nedaleč stran od hišice, vemo da "ne vpliva nič".

MARCA 1880, še nobeden ni prišel na Južni tečaj. Kaj šele, da bi kaj meril tam. Niti na Severni! Še Afrika je bila še precej neraziskana.

Zanimivo bi bilo vedeti, kako to "adjustajo" te brihtne buče.

Res, rajš verjamem Braniacom, kot temle ... ^*

---
^* He is a half of an idiot and that's his best half!

Ne Thomas, čisto lepo sem ti povedal za globalno povprečje. Zdaj sprašuješ neumnost, kakšno utež ima Ljubljana. Ljubljana nima uteži. Utež ima vsaka merilna postaja, v Ljubljani jih je zaradi mene lahko več ali pa ni nobene. Kakšno utež pa dobi posamezna postaja, ti pa pove Voronoi tessellation, ki jo narediš nad vsemi postajami. Utež je kar površina, ki jo postaji določi teselacija.

> Kako si ena klinčeva NASA upa dat kej tacga na svojo WEB stran?
> A nas ima vse za norce in bedake?
> Lubi Jezus!

NASA enostavno da te podatke na voljo tisitm, ki jih znajo uporabljat. Za ignorante kot si ti se ne sekira, kar je edino pravilno.

Globalna anomalija je za vsa leta izračunana le iz tistih postaj, ki so na voljo. Je za 19. stoletje pač standardna napaka toliko višja kot za 21. stoletje, ko je merilnih postaj več. Sama anomalija je še vedno veljavna. Ampak mogoče (in res samo mogoče, ker tole bo zelo optimistična napoved) bi celo razumel zakaj je temu tako, če bi prebral metodologijo, namesto da se delaš norca iz podatkov, ki jih ne razumeš.

> Globina oceana je verjetno zelo vazen parameter za casovno skalo segrevanja (ce je ta res na skali 100 let). Samo se itak (bistveno) ne spreminja...

V mislih sem imel temperaturo globokih plasti oceanov. Kakšna je ta temperatura nas v kontekstu globalnega segrevanja ne zanima niti približno toliko, kot nas zanima temperatura površine. Temperatura površja je tesno povezana s temperaturo plasti troposfere, v kateri živimo. Temperatura globin oceanov je pa nekaj, kar se bo odzvalo na spremenjeno temperaturo atmosfere in z njo povezane spremembe. Oceani že delujejo kot vztrajniki proti spremembi temperature, vendar na velikost spremembe nimajo nobenega vpliva. Ta bo vedno določena s točko ekvilibriuma v katerem Zemlja izseva ravno toliko kot prejme od Sonca.

Zato je temperatura površja tisti glavni pokazatelj, da se nekaj spreminja. Temperatura oceanov pod površjem pa nekaj kar sicer lahko pomaga pri razumevanju dogajanja v detajle, vendar je nam, tule, v tem trenutnem kontextu čisto brezveze.

>Zato je temperatura površja tisti glavni pokazatelj, da se nekaj spreminja. Temperatura oceanov pod površjem pa nekaj kar sicer lahko pomaga pri razumevanju dogajanja v detajle, vendar je nam, tule, v tem trenutnem kontextu čisto brezveze.

Saj se strinjam, brez skrbi. Samo casovna skala segrevanja je pac direktno povezana z dinamiko povprecne temperature, ki se meri. To je bilo samo dodatno pojasnilo, ne pa prerekanje.

Sploh pa nisem niti govoril o profilu temperature oceanov.

Ej ... miškoti trdijo, da je globalno povprečje brez merjenja na Arktiki in na Antarktiki isto, kot globalno povprečje Z merjenjem na Arktiki in Antarktiki, natanko 50 let pozneje, v mesecu maju.

Da je to fol, ne razumejo samo najbolj zaslepljeni.

NEVTRALNEMU je to dober pokazatelj, kdo je klovn.

Tiste NASI-ine mertive ni za vzeti preveč resno ker ni nikjer napisanega merilne negotovosti.
Pa v 19. stoletju sami senzorji niso dosegali take točnosti (tu je očitno +/- 0.005 stopinje cezija), ne da bi upoštevali še druge merilne pogreške.

Še vedno, naj bi kljub tem ogromnim področjem, ki so kasneje vstopila v enačbo, dobro izračunali "globalno povprečje", do STOTINKE ° natančno!

Jao, ker manipulator si ti.

Recimo, da računaš povprečje porabe vozil. Porabo lahko izmeriš na liter natančno.

En avto pokuri 5 litrov.
Drug avto pokuri 6 litrov.
Tretji avto pokuri 23 litrov (ameriške gare pač ;)).

Povprečna poraba vseh treh vozil je 11,33 litra. Kako je možno, da smo povprečno porabo izračunali na dve decimalki natančno (pa še enih deset decimalki bi komot dodali) če pa lahko merimo porabo samo na liter natančno?

Nurmaln je razumu.

Mah, sej le ni normalno to, da Perci ni.

Izmerjena temperatura na eni lokaciji, naj bi, po normalizaciji, predstavljala večji kos/območje naše zemlje. Da bi dobili nek približek "globalni" temperaturi, moramo pokriti čim več takšnih kosov. Nastane pa problem, ker se temperatura spreminja že če merimo en meter višje/nižje/..

Ker nimamo pokritega s termometri vsakega kvadrata zemlje, dobimo manjkajoča območja z ekstrapolacijo. To (simulacijo) lahko gonimo toliko časa, da dobimo tudi manjkajoča območja, kot sta bila antarktika in arktika.

Globalna temperatura, v kontekstu, ki se uporablja, je izračunana zelo zelo posredno od meritev in kalibracij. Nemogoče je zmeriti globalno temperaturo. Ta naj bi bilo neko čudno povprečje lokalnih temperatur. Ker simulacije gonijo toliko časa, dokler le ta pravilno napove nekaj stanj/merjenj, mogoče sploh ne odraža dejanskega stanja (globalnega povprečja), ampak samo nekaj območij (fitnes kriterijev).

In te kriterije za simulacije in ekstrapolacije skrivajo pred nami.

Pa se nekaj. Globalno stevilo merilnih postaj za merjenje temperature na Zemlji upada. V Slo smo v 15ih letih iz 300+ prisli na cca 36. Sicer nekatere drzave nadomestijo merilnike s sateliti, a koliko je takih držav? Vir: Bogatajeva.

lp

Te decimalke me spominjajo na meritve, ko smo pri fiziki v SŠ merili in računali težni pospešek. Največji frajer je stvar izračunal na 10 decimalk (imel je za tiste čase hud HP kalkulator).

Kaj je bil problem, časov se ni merilo niti s štoparico, ampak se je kar na pamet štelo sekunde...

Tukaj z NASA in letom 1880 je isto. Kot sta ugotovila Mythbusterja, ko sta zgradila za drobiž tak vetrovnik kot ga ima NASA (hec mora biti), so bili rezultati zelo nejasni. Komika sta to priznala, NASA noče.

Ja tole je pa res višek te histerije, saj ne vedo več kaj delajo. Da so izklopili klime in tam švicajo v 21. stoletju, ja res so se jim skisali možgani.

Je kdo gledal Globus na TVS2? Iz napovednika:

Začetek mednarodne okolijske konference na Baliju in morebitni napredek pri dogovorih o zmanjševanju posledic izpustov toplogrednih plinov. Pogovarjali se bomo s predstavnico okoljevarstvene organizacije Greenpeace v Sloveniji.

Torej so podatki, katerih je merilna negotovost +- 0.15°C, podani do stotinke °C? Se pravi, niti prva decimalka ni točna (se pravi je laho 0.1 ali 0.2 glede na negotovost), podana pa je tudi druga decimalka, ki je očitno plod njihove domišlije?

Inženirska praksa je, da se pogrešek poda z dvema ciframa in rezultat se zaokorži na toliko mest, kolikšno ima prve cifra pogreška utež.
V gornjem primeru lahko podajo kvečjem na desetinko stopinje natančno.

Rasta, na srečo znanstveniki ne uporabljajo inženirske prakse, ampak znanstveno. V tej se poda srednja vrednost + standardna deviacija ali napaka. Obe z enako decimalkami. In v tej praksi ne šteješ decimalk pri srednji vrednosti, da ugotoviš kakšna je natančnost, ker imaš natančnost že kar podano s svojo cifro.

>Potem bi se moral kitzbrado ugrizniti v jezik

Aja? Kolikor se spomnim, sem se strinjal, da je lahko tezava tako z meritvami kot s samo definicijo globalne temperature (Od "lahko" do tvojega "sigurno" je pa ogromen korak.). O Goreu pa nisem napisal ene lepe besede. Torej mi ni cisto jasno, zakaj natancno bi se moral ugrizniti v jezik (v primeru, da globalnega segrevanja ni). Mi razjasnis prosim?

EDIT: Dejstvo, da se zavedam potencialnih tezav se ne pomeni, da ne verjamem temu kar trdijo. Za zdaj se mi zdi smiselno, razen ce nove meritve dokazejo nasprotno.

Mislim, da je več kot očitno, da je bila znanost na tem mutnem primeru GW le neslano zlorabljena.

Ampak glavno, da je milijardni biznis stekel in zdaj, ko je toliko podpisnic, ga nič več ne more ustaviti.
Tudi, če bi od danes naprej nastopila ledena doba, tega biznisa ne bi več mogli ustaviti.
Bi si že kaj novega izmislili, nenazadnje so tudi najglasnejši protagonisti GW še pred tridesetimi leti napovedovali prihod ledene dobe. Potem se je pa spet malce ogrelo in so morali pač spremeniti kurs ...

upam, da ti znanstveniki locijo med 1,0kg in 1,000000kg

rasta, še enkrat, piše se enako decimalk za standardno napako in za srednjo vrednost. A vidiš odebeljeno? To ni meritev + pogrešek, to je srednja vrednost + standardna napaka, zato ne mešat s tem kako označuješ meritve. In 1.15 ± 0.15 ni enako kot 1.2 ± 1.15, zato je druga decimalka pomembna. In razporeditev napake ni enakomerna med -0.15 in +0.15, ampak je po Gaussu, zato je pomembno, da je tudi sredina natančno določena. In iz tega razloga druga decimalka v srednji vrednosti ni kar izmišljena vrednost.

>Zaradi velikosti Antarktike (2+% Zemline površine), bi vsaka stopinja več ali manj, na tem tedaj še čisto neosvojenem kontinentu, pomenila spremembo te druge decimalke.

Vsaka stopinja vec ali manj spremeni standardno napako v tem primeru, ker to spada v njihovo merilno negotovost. In zakaj si tako siguren, da tista konkretna standardna napaka tega ze ne vsebuje?

Tjah, ocenit jo je treba. Jaz ti lahko povem samo, kako bi jo jaz ocenil.

Imas podatke za tisto obmocje v zadnjih letih. Imas tudi podatke za "vsa" ostala obmocja v zadnjih letih in prej. Priblizno lahko ocenis dinamiko. Ce se je drugod temperatura spreminjala po nekaj desetink stopinje, vzames tisto vrednost in jo za vsak slucaj pomnozis se z 2 (ta faktor pa dolocis s tem, kaksna je primerjava danasnje dinamike temperature - torej ce temperature priblizno enako nihajo povsod).

Torej v namisljenem primeru, da imas podatke za cel svet in da je prav Ljubljana tista, kjer se je na sveru temperatura prej najbolj spreminljala - recimo, da je bila njena temepratura 15 +- 0.2 stopinje - v tem primeru reces, da se je temperatura na Antarktiki spreminjala najvec za 0.4 stopinje. Za podatek o srednji temperaturi pa vzames ekstrapolirane podatke za nazaj. Recimo, da dobis -10 stopinj. Koncni rezultat je torej (-10 +- 0.4 ) stopinje.

Dobil si sicer zelo nenatancno doloceno temperaturo, ampak ker so drugod temperature dolocene precej natancno (standardna napaka je majhna, ker imas veliko meritev) in ker gre "samo" za 2% Zemlje, se mi sploh ne zdi cudno, da bi bila koncna stevilka podana s standardno napako 0.15 stopinje.

Suma sumarum, racunano na prste in brez pravih podatkov tole sploh ni cudno.

EDIT: slovnica + moji posti ocitno morajo imeti EDIT

gundolf: ti locis med 1,0kg in 1,000000kg ?

Dobro postavljenega termometra, ki bi korektno zajel malo večje področje IMO enostavno ni.

Npr. temperaturo merijo v Lescah. Na Bledu, čeprav je le nekaj km stran in na isti nadmorski višini, je razlika tudi nekaj stopinj nekaj povsem običajnega. Jesenice enako.

Potem lahko med 15 minutno vožnjo iz Jesenic na Bled čez Lesce, greš skozi 3 različne tipe vremena in seveda temperatur.

Ali recimo Krško in letališce Cerklje, ali Postojna in Škocjanske jame, par stopinjska razlika med dvema sosednjima krajema je nekaj vsakodnevnega.

Kako boš potem kaj določil brez meritev, koneckoncev to ni politika, ko vprašajo pravo eminenco, kdo bo presednik ali karkoli že in je potem v 99.9999...% tako, kot tista eminenca reče?