Global warming

Aja, za brez atmosfere pa verjetno res velja.

zmaugy je 2. sep 2018 ob 20:58 izjavil:

Komedija absurda: naftne družbe iz Texasa hočejo denar od ameriške vlade, s katerim bi se zaščitile pred posledicami globalnega segrevanja:

Best thing ever!
Tole je pa next level trolling.

Eno smo navadni ljudje, drugo so korporacije, ki so nedvomno že pred desetletji vedele, kam stvari peljejo in so (še preden sem si kupil svoj prvi avto) začele lobirati za to, da se o globalnem segrevanju ne govori, da se strokovnjake, ki problem poznajo in o njem govorijo, diskreditira, da se vse mednarodne napore za ukrepanje zatre in ustavi.
Mojih prvih nekaj avtov je bilo bencincev, drugih nekaj je bilo dizlov, naslednji bo plugin hibrid ali pa električni. Če bi vedel, kar vem danes, bi namesto zadnjega dizla kupil hibrida ali plugin hibrida.

Okapi je 2. sep 2018 ob 22:06 izjavil:

Aja, teorija zarote. Zelo kredibilno.

Anede. Pa še na straneh the “Failing New York Timesa” kot bi rekel Trumpelj:

https://www.nytimes.com/interactive/201...

Elektrika je na dolgi rok edina možnost. In še to pridobljena brez fosilnih goriv. Če bi skonsolidirali svetovne napore za fuzijo - so be it. Druga možnost je torij, ki je precej bolj predvidljiva varianta - konec koncev je reaktor že delal cca 50 let nazaj in to nekaj let.
S tem da bi morali postaviti reaktorjev kot dreka, da bi poleg nadomestitve fosilnih virov aktivno odstranjevali tudi CO2 iz atmosfere, kar zahteva energijo.
Pa javni prevoz na kvaliteten način plus delo od doma, kjer je to mogoče.

PS. Se sicer že ponavljam, ampak zadeve so tako fascinantne

Comparing the amount of thorium needed with coal, Nobel laureate Carlo Rubbia of CERN, (European Organization for Nuclear Research), estimates that one ton of thorium can produce as much energy as 200 tons of uranium, or 3,500,000 tons of coal.

Thorium-based nuclear power @ Wikipedia

Za primerjavo...ena tona torija bi bila velika približno kot tista eno kubična bela cisterna za vodo, ki jih prodajajo v vrtnih trgovinah oz. en big bag pelet ca.
3,5 MT premoga pa zgleda približno vlak z 87500 vagoni, kar pride tam okol 2000km dolga vagonska kompozicija.

To je kot eliten nogometni dream team vs. neki vukujebinski mladinski NK...če hočete še bolj simplistično.

nevone je 30. avg 2018 ob 16:29 izjavil:

Samo branim Thomasovo simulacijo, ki je povsem korektna in sploh ni pomembno katera stopnja znanja fizike je zanjo potrebna.

Njen problem je le v tem, da napove napačne vrednosti.

Ker imamo to srečo, da poznamo lune in planete brez atmosfere v našem osončju, temperaturo njihovih površin pa lahko izmerimo, lahko v praksi pokažemo, da se "simulacija" moti.

Ja, "srednješolska fizika" precej pogosto odpove.

Nič zelo novega.

zmaugy je 2. sep 2018 ob 23:34 izjavil:

Elektrika je na dolgi rok edina možnost. In še to pridobljena brez fosilnih goriv. Če bi skonsolidirali svetovne napore za fuzijo - so be it. Druga možnost je torij, ki je precej bolj predvidljiva varianta - konec koncev je reaktor že delal cca 50 let nazaj in to nekaj let.
S tem da bi morali postaviti reaktorjev kot dreka, da bi poleg nadomestitve fosilnih virov aktivno odstranjevali tudi CO2 iz atmosfere, kar zahteva energijo.

Problem je v tem, da so jedrski reaktorji (kar torijev je) dobri predvsem v tem, da energijo proizvajajo enakomerno, brez velikih nihanj. Potreba po energiji seveda ni konstantna in tudi niha, zjutraj in zvečer je višja kot čez dan ali ponoči. Zadeva je rešljiva brez fosilnih goriv, potrebuješ samo dovolj hidroelektrarn. Dovolj v tem kontekstu brez fosilnih goriv pomeni več kot jih ima Slovenija ... v EU smo tu med prvimi (za Avstrijo in ne vem ali še kom).

Varianta so seveda še črpalne elektrarne, ampak tisto so res veliki posegi v naravo.

Še ena težava jedrske energije je v tem, da pridobivanje rude in čiščenje goriva iz rude tudi ni ravno brez porabe ogljikovega dioksida.


Ne, nimaš izvedenke na baterije in ja, ima 30m² velik balkon.

Pa javni prevoz na kvaliteten način plus delo od doma, kjer je to mogoče.

Kvaliteten javni prevoz bo drag, zelo drag. Še najboljša rešitev se mi zdi deljeno lastništvo samovozečih električnih avtomobilov, vsaj kot podporno opcijo. Zadeva je možna že sedaj, v roku 10 let bi morala biti tudi komercialno dostopna, če se tega lotimo.

Seveda, ta "Green energy" ne sme biti neka fake, certifikati, biomasa iz amerike. Najbolje kar jedrska.
Razumljiva poljudna razlaga z Nizozemske:

Z največjim veseljem. Do zdaj so mi edini prebavljivi nadomestki za meso (ne kar povprek in vsak dan) Spar vegi nekakšne klobase/salame - tipa vegi poli varianta. To kar dostikrat kupim.
Kje lahko dobim Impossible burger ali kaj podobnega?

https://impossiblefoods.com/food/

Sem že poskusil biti brez mesa, ampak zaenkrat dlje od kakšnega tedna ni šlo. Poleg vsega drugega grejo tudi kile gor.

Do zdaj so mi edini prebavljivi nadomestki za meso

In zakaj potrebuješ nadomestke za meso? Če se greš vegetarijanstvo, pač pozabiš na okus mesa. A to je pa prevelika žrtev za rešitev planeta?

zmaugy je 3. sep 2018 ob 10:35 izjavil:

Ni problem jesti zelenjavo in pečen krompirček, ampak človek se od tega preveč zredi, če ni neke beljakovinske podlage zraven.

Manj jej, pa bo. Se čisto nič ne rediš s pravilno zelenjavarsko prehrano.

Okapi je 3. sep 2018 ob 10:49 izjavil:

zmaugy je 3. sep 2018 ob 10:35 izjavil:

Ni problem jesti zelenjavo in pečen krompirček, ampak človek se od tega preveč zredi, če ni neke beljakovinske podlage zraven.

Manj jej, pa bo. Se čisto nič ne rediš s pravilno zelenjavarsko prehrano.

Aha. Sebi človek ne more lagat.

Gruterzer je 3. sep 2018 ob 10:56 izjavil:

Niso vse živali vzrejene na enak način in različni načini imajo različne izpuste emisij. Ni vse črno belo. Organizacija FAO ocenjuje, da bi se s obstoječimi rešitvami lahko emisije znižalo za 30%.
http://www.fao.org/news/story/en/item/1...

Greenhouse gas emissions by the livestock sector could be cut by as much as 30 percent through the wider use of existing best practices and technologies, according to a new study released today by the UN Food and Agriculture Organization (FAO).

Zanimiva pa je študija, v kateri so se spraševali, kaj bi se zgodilo, če bi Amerika prešla na vegansko hrano: Emisije bi se znižale za 28%. Torej dokaj zmerno znižanje.
http://www.sciencemag.org/news/2017/11/...

began by estimating the impact of converting all land now used by the livestock industry
to cropland for human food. That would increase the amount of agricultural waste--corn stalks, potato waste, and other inedibles now fed to livestock--and eliminate the animals that now eat much of it. Burning the excess waste would add some 2 million tons of carbon to the atmosphere, they estimate. Fertilizer demands would also go up while the supply of animal manure dwindled. That would mean making more artificial fertilizer, adding another 23 million tons of carbon emissions per year.

Seveda so še kakšne druge alternative:
Feeding cows seaweed cuts 99% of greenhouse gas emissions from their burps, research finds
https://www.independent.co.uk/environme...


Prihodnost bo še zanimiva (GMO, GE, Hybrid etc.) in ne, ne bo "madmax" varianta.

Zaenkrat je problem tudi v tem, da se za pridelavo hrane za živali seka gozdove. Se pravi se stvar odpira z dveh strani hkrati.

Gruterzer je 3. sep 2018 ob 10:56 izjavil:

http://www.sciencemag.org/news/2017/11/...

began by estimating the impact of converting all land now used by the livestock industry
to cropland for human food. That would increase the amount of agricultural waste--corn stalks, potato waste, and other inedibles now fed to livestock--and eliminate the animals that now eat much of it. Burning the excess waste would add some 2 million tons of carbon to the atmosphere, they estimate. Fertilizer demands would also go up while the supply of animal manure dwindled. That would mean making more artificial fertilizer, adding another 23 million tons of carbon emissions per year.

Takoj sta mi zelo sumljivi dve bizarni točki:
- zakaj so upoštevali konverzijo VSEH kmetijskih površin, ki se trenutno uporabljajo za živinorejo? Veganska prehrana namreč zahteva precej manj kmetijskih površin, kot jih gre za vzgojo krme za živali.
- zakaj štejejo sežiganje odpadnih delov rastlin kot neto prispevek k toplogrednim emisijam? Rastline so za rast ta isti CO2 prvo posrkale iz ozračja. Če se na koncu sežgejo, je to kvečjemu CO2 nevtralno.

frudi je 3. sep 2018 ob 11:03 izjavil:

Veganska ali vegetarijanska hrana ni samo zelenjava in pečen krompirček :). Možnosti je ogromno in edini razlog za 'trpljenje' je lahko kvečjemu pomanjkanje izkušenj ali domišljije pri pripravi hrane. In če te skrbijo beljakovine, te skrbijo povsem odveč; glavni vir njih so ti stročnice, lahko nepredelane (leča, fižol, čičerika, itd.) ali predelane (tofu, sejtan, tempeh, itd.). Slednje se je treba le naučiti pravilno pripraviti, pa ne bodo več ogabni. Dopolnilni viri beljakovin pa so tudi oreščki, (polnovredne) žitarice, kvinoja, nekatera zelenjava itd. Skratka, beljakovin ti ne bo zmanjkalo :)

Da se ti zdi, da ne moreš brez mesa, je le in zgolj stvar navade.

Fora živinoreje je v tem, da z zelo majhnim vložkom dela iz za človeško prehrano povsem uporabne trave dobiš hranljivo meso, mleko in izdelke iz tega. Živinoreja je v bistvu prva predelana hrana. Seveda zadeva neha delovati ko enkrat začneš gojiti žita za krmo živine, ampak to ne pomeni, da je neumnost tipa veganska prehrana primeren odgovor.

Ni potrebno biti vegan, da pomagaš pri GW.

Dovolj je, da zmanjšaš vnos mesa.

Smrekar1 je 3. sep 2018 ob 11:10 izjavil:

Gruterzer je 3. sep 2018 ob 09:34 izjavil:

Ja? Imaš kakšne vire za to trditev?

Base load @ Wikipedia

Lahko delujejo tudi z variabilnim sistemom, ampak jim to znižuje učinkovitost. S tem ena izmed prednosti jedrske energije izgubi na pomenu.

Kateri vir ne potrebuje rudarjenja?

Od teh, ki jih uporabljamo?
Sonce, veter, gravitacija (aka hidroenergija).

Prednost jedrske je, da potrebuje izredno malo materiala, kar pomeni manj rudarjenja.

Slabost pa v tem, da je material v rudi na nivoju kontaminacije, merjen v ppm, delci na milijon. Za donosen rudnik urana potrebuješ vsaj 3 grame urana na tono rude. Ena uranova peleta tehta 10 gramov in je ekvivalentna toni premoga, ampak za tistih 10 gramov urana si moral izkopati in predelati nekje 3 tone uranove rude. Premogova ruda je precej bolj koncentrirana.

Črno je premog.

Seveda uranova ruda potrebuje tudi precej več procesiranja, ki tudi potrebuje energijo. V primerjavi s premogom je tega precej manj. Pa da se razumemo, uran je bistveno boljša izbira kot premog, samo ne mi prosim prodajati buč, da je okoljsko neproblematičen in da je rudarjenje in procesiranje uranove rude bistveno manj naporno za okolje kot kak premog.

Prava pot so oplodni reaktorji, ISL rudarjenje (poleg ekstrakcije urana iz morja) in uporaba torija, ki je kot stranski produkt ostalega rudarjenja. Zares "obnovljivi viri" energije.

Najboljši vir energije je 60 kt kügelblitz (črna luknja narejena iz svetlobe, pri tej masi je velikosti protona) v orbiti okoli Jupitra in okoli njega miniaturna Dysonova krogla, ki zajema Hawkingovo sevanje.

Ne, to zgoraj ni besedna solata in ni norčevanje. Nekaj deset tisoč takih sistemov je dejansko način kako bi lahko zgolj z maso, ki jo imamo na voljo v Sončnem sistemu furali civilizacijo 2. Kardaševe stopnje do konca vesolja. Zadeva ima sicer nekaj tehnoloških problemčkov - 60 kt fotonov moraš strpati v velikost enega protona v istem trenutku, za kar rabiš floto Zvezd smrti - ampak zadeva bi načeloma morala delovati.



Ne, tudi ta vir energije ni obnovljiv, ampak če bi imeli kaj takega lahko tudi Sonce ugasne in bi samo malo pojačali gretje. Še dodaten plus je, da je čisto vseeno kaj vržeš notri - vodik, helij, voda, železo, oporečniki ... vsi se pretvorijo v koristno energijo.

Koncentracija torija v zemlji je precej višja od koncentracije urana. Količinsko je torija cca tri krat več v zemeljski skorji kot urana, koncentracija torija v rudah je 10 do 20 krat višja od koncentracije urana v uranovih rudah.
Po spominu je tudi izkoristek goriva večji, radioaktivni odpadki z torijevega reaktorja so problematični 500 let, medtem ko so odpadki iz klasičnega uranovega reaktorja nevarni 10000 let.
Itd.
Se pravi da je izkoriščanje torija precej manj sporno od izkoriščanja urana.

zmaugy je 3. sep 2018 ob 11:31 izjavil:

Koncentracija torija v zemlji je precej višja od koncentracije urana. Količinsko je torija cca tri krat več v zemeljski skorji kot urana, koncentracija torija v rudah je 10 do 20 krat višja od koncentracije urana v uranovih rudah.
Po spominu je tudi izkoristek goriva večji, radioaktivni odpadki z torijevega reaktorja so problematični 500 let, medtem ko so odpadki iz klasičnega uranovega reaktorja nevarni 10000 let.
Itd.
Se pravi da je izkoriščanje torija precej manj sporno od izkoriščanja urana.

Količinsko je torija v zemeljski skorji več, ampak ker torijeva ruda ni nič kaj dosti bolj koncentrirana kot uranova to ne pomeni velike prednosti. Torij ima višje tališče za kar bistvenih 550 K, kar oteži in podraži čiščenje rude. Nadalje je porabljeno gorivo gama sevalec, kar pomeni, da je bistveno nevarnejše za rokovanje od uranovih produktov. Kljub temu se mi zdi, da bi torij lahko bil zanimiva alternativa.

Seveda je tu še drugo vprašanje, torij je neznana tehnologija, ki morda je, morda ni dobra ideja. Tudi če je bi za to potrebovali mnogo milijard dolarjev (evrov) in potem še mnogo novih milijard za nove reaktorje.

Za isti denar lahko dobimo tudi kaj znanega, kar vemo da deluje (različne oblike solarnih elektrarn, črpalne HE) ali morda kaj, kar pelje scat torij, uran in vse obnovljive vire energije skupaj (fuzija). Za fuzijo pravijo, da so teoretična vprašanja zaprta (od 2013 dalje) in naj bi zanesljivo bila izvedljiva, ostajajo samo še tehnološki izzivi. Če to drži je torij zastarel ene toliko kot oglje.

Zaenkrat je problem tudi v tem, da se za pridelavo hrane za živali seka gozdove. Se pravi se stvar odpira z dveh strani hkrati.

Enako se bi dogajalo pri rastlinski prehrani.
Drugače pa Evropa tako ali tako uničuje svoje gozdove za tako imenovane "obnovljvie vire" energije - biomasa.

Lahko delujejo tudi z variabilnim sistemom, ampak jim to znižuje učinkovitost. S tem ena izmed prednosti jedrske energije izgubi na pomenu.

Učinkovitost nima veze, cena goriva je zanemarljiva. Ravno zato je praksa, da so reaktorji prižgani stalno - najcenejša energija. Dodatna funkcija variabilnega izhoda je več plačana (kot storitev ali je cena energije takrat toliko višja), da pokrije stroške "delovanja pod max".
Ta Wiki link mi nič ne pove. V glavnem, jedrske elektrarne po Evropi že dolgo časa spreminjajo moč delovanja (to so 30+ let stari reaktorji). Takšni primeri so v Franciji, Nemčiji itd. Primerja se lahko s CCGT enotami.


https://jancovici.com/en/energy-transit...
https://www.foratom.org/press-release/f...

Nove jedrske kot je HPC imajo še večjo zmogljivost:

Sonce, veter, gravitacija (aka hidroenergija).

Ja, Sonce res ne potrebuje rudarjenja, a to nima veze. Vprašanje je ali naprave za pretvarjanje te energije potrebujejo rudarjenje - tvoj odgovor je ne?
Po tvojem so viri energije, ki potrebujejo več materiala manj okoljsko sporni?

Seveda uranova ruda potrebuje tudi precej več procesiranja, ki tudi potrebuje energijo

Po IPCC, so izpusti toplogrednih plinov za jedrsko 12g/MWh Life-cycle greenhouse-gas emissions of energy sources @ Wikipedia, enako kot za vetrno, 2x manj kot hidro in 4x manj kot solarna energija. Upošteva se celoten cikel, od izgradnje do delovanja in razgradnje.
Čisto si spregledal, da je večina goriva pridobljenega z ISL in že porabljenega goriva (60%). Z oplodnimi reaktorji se bo ta statistika še izboljšala - imamo že toliko osiromašenega urana in porabljenega goriva, da lahko napajamo civilizacijo par stoletij. Brez potreb po rudarjenju (le za izdelavo elektrarn).

Najboljši vir energije je 60 kt kügelblitz (črna luknja narejena iz svetlobe, pri tej masi je velikosti protona) v orbiti okoli Jupitra in okoli njega miniaturna Dysonova krogla, ki zajema Hawkingovo sevanje.

Ćloveštvo niti še ni ukrotilo fuzije in eni že o tem, da bomo ukrotili Hawkingovo sevanje. Technooptimism, lepa taktika odvračanja od dejanskih rešitev za dejanske probleme (GW). Mogoče na mestu:

dotakne se tudi vprašanja, na kateri vir energije bi se bodoče civilizacije lahko "obesile".

Količinsko je torija v zemeljski skorji več, ampak ker torijeva ruda ni nič kaj dosti bolj koncentrirana kot uranova to ne pomeni velike prednosti.

Civilizacija bo vedno "rudarila", torij je že sedaj dokaj problematičen stranski produkt rudarjenja (prav tako uran v manjših količinah), zato se redke zemlje rudari predvsem na kitajskem, ki nima strogih pravil glede teh fissile materialov.

Seveda je tu še drugo vprašanje, torij je neznana tehnologija, ki morda je, morda ni dobra ideja. Tudi če je bi za to potrebovali mnogo milijard dolarjev (evrov) in potem še mnogo novih milijard za nove reaktorje.

Za fuzijo pravijo, da so teoretična vprašanja zaprta (od 2013 dalje) in naj bi zanesljivo bila izvedljiva, ostajajo samo še tehnološki izzivi. Če to drži je torij zastarel ene toliko kot oglje.

Ja fuzija je 100 let stran, in fizija ne bo nič kaj kmalu zastarela kot oglje.
In spoiler: ni obnovljivih virov energije.

Gruterzer je 3. sep 2018 ob 11:49 izjavil:

Ja, Sonce res ne potrebuje rudarjenja, a to nima veze. Vprašanje je ali naprave za pretvarjanje te energije potrebujejo rudarjenje - tvoj odgovor je ne?

Če se omejimo zgolj na gorivno potem ne.

Po tvojem so viri energije, ki potrebujejo več materiala manj okoljsko sporni?

Menim, da zgornja infografika nabija. Po njej sodeč za jedrsko elektrarno ne potrebujemo nobenega betona. Ali nobenega goriva? Gre za povsem nejasno infografiko, s katero si ne moremo pomagati. Poišči kaj boljšega.

Po IPCC, so izpusti toplogrednih plinov za jedrsko 12g/MWh Life-cycle greenhouse-gas emissions of energy sources @ Wikipedia, enako kot za vetrno, 2x manj kot hidro in 4x manj kot solarna energija. Upošteva se celoten cikel, od izgradnje do delovanja in razgradnje.

Glede na varianco rezultatov je jedrska energija tu primerljiva s sončno, vetrno in hidroelektrarnami.

Čisto si spregledal, da je večina goriva pridobljenega z ISL in že porabljenega goriva (60%). Z oplodnimi reaktorji se bo ta statistika še izboljšala - imamo že toliko osiromašenega urana in porabljenega goriva, da lahko napajamo civilizacijo par stoletij. Brez potreb po rudarjenju (le za izdelavo elektrarn).

Ne vem ali se me razumel, jaz ne nasprotujem jedrski energiji. Samo ni očitno najboljša rešitev, je ena izmed možnih sprejemljivih rešitev.

Človeštvo niti še ni ukrotilo fuzije in eni že o tem, da bomo ukrotili Hawkingovo sevanje.

Hawkingovo sevanje je tok elementarnih delcev. Dva od njih že čisto lepo lovimo, reče se jima "foton" in "elektron".

Civilizacija bo vedno "rudarila", torij je že sedaj dokaj problematičen stranski produkt rudarjenja (prav tako uran v manjših količinah), zato se redke zemlje rudari predvsem na kitajskem, ki nima strogih pravil glede teh fissile materialov.

Saj nimam nič proti temu no.

Ja fuzija je 100 let stran, in fizija ne bo nič kaj kmalu zastarela kot oglje.

Bomo videli.

https://www.livescience.com/62929-plasm...

Nekateri menijo, da je 12 let stran.

In spoiler: ni obnovljivih virov energije.

Sem kdaj trdil nasprotno?

vostok_1 je 3. sep 2018 ob 11:56 izjavil:

Ne, jih ni. Ker če bi, bi to pomenilo da krši zakone termodinamike.

Obstajajo pa viri energije, ki so tako obilni, da jih lahko izkoriščamo na tisoče milijard let. Zaenkrat je to dovolj dobro.

Gruterzer je 3. sep 2018 ob 12:31 izjavil:

Vsi tako imenovani "obnovljivi viri energije" so ravno toliko ali manj obnovljivi kot jedrska.

Neumnost. Sonce bo uporabno še vsaj milijardo let, vsega jedrskega goriva skupaj imamo za mogoče 2000 let moderne civilizacije.

Ostane fizija, ki je preverjena tehnologija in je že davno razogljičila francosko (in švedsko) proizvodnjo električne energije v roku 10 let.

Tu ni upoštevano rudarjenje in procesiranje urana.

Vetrna in solarna se morata še dokazati (homeopatska jedrska energija :))

https://cleantechnica.com/2018/01/06/44...

Ali bomo našo prihodnost osnovali na nekih nepreverjenih in instant "feel good" rešitvah ali bomo posegli po rešitvah, ki delujejo že desetletja...

Fora je v tem, da nobena rešitev sama po sebi ni idealna. Jedrska ima prihodnost, enako kot sončna, vetrna, hidro in še katera. Da, tudi biomasa, za variabilno produkcijo je čisto v redu.

Spodaj imaš napisan uradni vir (https://www.energy.gov/) - ne gre za neko "propagandno stran".

Vem. Infografika še vedno zavaja. Poišči kaj boljšega.

Nekateri bi jo morali že 30let nazaj imeti. Saj ni važno, v 40ih MW elektrarna, 10 let za večji prototip, 10 let izboljšave, in potem X let za izgradnjo 4000 GW reaktorjev po svetu? Okoli 100 let, če gre po planu.

Precej boljše kot zadevo kar mirno ignorirati.

A še vedno zaradi majhne energijske gostote fuzije bo fizija zelo uporabna še daleč v prihodnost (raziskovanje vesolja itd.).
Tako bo ITER imel okoli 0.05 MW/m3, manjši reaktorji pa 0.5 MW/m3. PWR (fizija) ima 100 MW/m3.

Dvomim, da veš kaj pomeni izraz "energijska gostota".

300, 500 milijonov let je dovolj. In jedrska fizija je med temi viri energije.

Goriva za fisijo imamo za nekje 1000 let. Ne 1000 milijonov let. Goriva za fuzijo je precej več, enkrat sem računal, da je 1 mm morske gladine dovolj za 350 let pri 100x energijsko bolj potratni civilizaciji kot je naša. 5 milimetrov morske gladine je tako več kot vse fizijsko gorivo skupaj, če znižanje gladine morij za 1 meter smatramo kot sprejemljivo je to dovolj za dobrega četrt milijona let. Toliko časa sploh še ne obstajamo kot homo sapiens.

PS.

From the article; "Fifty kilograms [110 lbs.] of tritium and 33 kilograms [73 lbs.] of deuterium would produce a gigawatt of electricity for a year,".

How is tritium obtained in quantity? Although deuterium is naturally found in adequate quantities in water, and is used as a neutron moderator in Candu (Canadian) nuclear reactors. On the other hand tritium is mostly found in nature in rainwater at about 10 parts in a billion-billion which means essentially that it does not exist and therefore has to be manufactured by any of several nuclear means. Even after we manufacture tritium, being unstable, has a half life of 12.4 y decaying to Helium 3 and an electron, thus essentially disappears unless used relatively promptly. Making tritium can be accomplished in a Candu reactor as an undesirable side reaction, where some neutrons from atomic fission of U 235 react with the heavy water moderator. This can be made and separated at huge expense which does not bode well for the economics of a fusion reactor. Otherwise bombarding lithium 6 with slow neutrons will also do the job. Do all you greenies think that making tritium with an atomic fission reactor is a good idea?

So where does this idea of infinite energy from fusion come from when one of the necessary components does not exist in quantity without the use of fission reactors? ... Ted

Great point.
https://www.livescience.com/62929-plasm...

Smrekar1 je 3. sep 2018 ob 11:42 izjavil:

zmaugy je 3. sep 2018 ob 11:31 izjavil:

Koncentracija torija v zemlji je precej višja od koncentracije urana. Količinsko je torija cca tri krat več v zemeljski skorji kot urana, koncentracija torija v rudah je 10 do 20 krat višja od koncentracije urana v uranovih rudah.
Po spominu je tudi izkoristek goriva večji, radioaktivni odpadki z torijevega reaktorja so problematični 500 let, medtem ko so odpadki iz klasičnega uranovega reaktorja nevarni 10000 let.
Itd.
Se pravi da je izkoriščanje torija precej manj sporno od izkoriščanja urana.

Količinsko je torija v zemeljski skorji več, ampak ker torijeva ruda ni nič kaj dosti bolj koncentrirana kot uranova to ne pomeni velike prednosti. Torij ima višje tališče za kar bistvenih 550 K, kar oteži in podraži čiščenje rude. Nadalje je porabljeno gorivo gama sevalec, kar pomeni, da je bistveno nevarnejše za rokovanje od uranovih produktov. Kljub temu se mi zdi, da bi torij lahko bil zanimiva alternativa.

Seveda je tu še drugo vprašanje, torij je neznana tehnologija, ki morda je, morda ni dobra ideja. Tudi če je bi za to potrebovali mnogo milijard dolarjev (evrov) in potem še mnogo novih milijard za nove reaktorje.

Za isti denar lahko dobimo tudi kaj znanega, kar vemo da deluje (različne oblike solarnih elektrarn, črpalne HE) ali morda kaj, kar pelje scat torij, uran in vse obnovljive vire energije skupaj (fuzija). Za fuzijo pravijo, da so teoretična vprašanja zaprta (od 2013 dalje) in naj bi zanesljivo bila izvedljiva, ostajajo samo še tehnološki izzivi. Če to drži je torij zastarel ene toliko kot oglje.

1. Kot sem napisal, je koncentracija torija v rudah 10 do 20 krat višja kot urana v uranovih rudah.
2. “Thorium's advantages start from the moment it is mined and purified, in that all but a trace of naturally occurring thorium is Th232, the isotope useful in nuclear reactors. That's a heck of a lot better than the 3% to 5% of uranium that comes in the form we need”

https://www.forbes.com/sites/energysour...

3. Torij reaktor je že deloval nekaj let in sicer pred cca 50 leti, ko so ga testirali za uporabo kot vir energije v letalih. Torej gre za že zelo znano tehnologijo. Fuzijski reaktor je še zelo daleč od tega.

frudi je 3. sep 2018 ob 11:42 izjavil:

zmaugy je 3. sep 2018 ob 11:17 izjavil:

Kje bi lahko dobil ekvivalent temu, da v 7-8 minutah spečem nekaj zrezkov, kar je tudi ves čas ki ga porabim s tem? In rezultat je zelo okusen. Kadar nimam časa, si zraven skuham zmrznjeno zelenjavo iz vrečke (samo zame je seveda zrezek samo eden) v cca 10 minutah, približno medtem ko se pečejo zrezki. Quick & dirty.
Recimo, da si vzamem več časa, ker itak je treba pripraviti še prilogo, recimo eno uro. Največ dela in svinjarije na pultih je s svežo zelenjavo/solato. Kako v ta okvir spraviti nekaj veganskega/vegetarijanskega, da ne bom pol ure po kosilu lačen in da ne bo ogabno, morda da bo celo okusno?

Ena hitra in enostavna opcija je čisto navaden tofu. Sicer zahteva nekaj predpriprave - da za stisneš, narežeš (po želji na kocke, 'palčke' ali 'zrezke') in zamrzneš, ampak to pripraviš enkrat za par dni/tednov vnaprej, potem ga pa samo jemlješ iz zamrzovalnika, ko ga rabiš. Odtališ v par minutah v mikrovalovki, nato pomočiš v omako po želji (najbolj enostavno je kar navadna sojina omaka, lahko pa po želji tudi kaj bolj kompliciranega in začinjenega) in vržeš v ponev, da se v par minutah popeče. Ko si utečen s pripravo, imaš zadevo iz zamrzovalnika do konca pripravljeno v 15 minutah.

Če želiš še boljše in imaš več časa, lahko medtem, ko pripravljaš zelenjavno prilogo, tofu namesto v ponev vržeš za 20-30 minut v pečico, da se lepo zapeče.

Tale tip kar temeljito ampak enostavno razloži, kako pripraviti odličen tofu:

Zanimivo, bom poskusil. Hvala.