» »

Ljubezenska poezija

Ljubezenska poezija

joze ::

Katera (resna) ljubezenska poezija vam je blizu? Sploh prebirate poezijo? Lahko objavite kaj kar vas je navdušilo in zaznamovalo...naprimer:

W. SHAKESPEARE: SONET 130

Ne, ona nima žametnih oči
in niti kodrov mehkih kakor svila;
če sneg je bel, ga v njenih nedrih ni
in usta bi se od koral ločila;
sem videl rože, bele in rdeče -
na njenih licih take ne cveto;
in so dišave, ki so bolj dehteče
kot vonj, ki diha njeno ga telo.
Njen glas poslušam rad, četudi vem,
da zvoki strun prijetneje zvene;
kako boginje hodijo, ne vem;
ko ona hodi - stopa kot ljudje.
In vendar se mi zdi bolj očarljiva
kot vse, ki pesem jih slavi lažniva.

(Prevedel Janez Menart)

jype ::

Njene oči

Nemirni konj je peketal
skoz mrtve hoste,
čez strme laze se je gnal
in strte moste.

Bil je december, prvi sneg
je pal na njive
in name in na sivi breg
in konja grive.

Z menoj leteli so ves čas
trije kanjuhi
in šel je njih zagrobni glas
po hosti gluhi:

Kam pa drviš, ahu, aho,
skoz metež črni?
Za ljubico? Nikar za njo!
Nazaj obrni!

A jaz sem konja dalje gnal
v vihravem letu
in svojo ljubo sem iskal
po gorskem svetu.

Tedaj kanjuhi spet, ahu,
so privršeli:
Tu tvoja ljuba je. Na dnu,
na dnu globeli.

Odnesle s sabo nje oči
so naše jate.
Ne hodi. Z votlimi očmi
bo zrla vate.

Matej Bor

Pika na i ::

Dane Zajc
Gotska okna

Ne govori mi.
Miruj s svojim preklanim jezikom.
Ne glej me.
Ne maram tvojih oči.
Druge oči gledajo vame.
Mirne kot razbita gotska okna.
Sonce je streljalo vanje.
Objestno sonce.
S tisočerimi puščicami
jih je prestrelilo.
Zvezde so jih prebadale
v dolgih gluhih nočeh
s tenkimi rapirji.
Ostre svetle konice so zaplesale
pred velikimi nepremičnimi očmi.
Obraz lune se je odprl:
kakor razsvetljena votlina
so zazijala njena usta,
polna debelih kamnov krohota.
In umirale so svetnice
z dolgimi prosojnimi obrazi.
Povesile so se prestreljene peruti
belih angelov.
In zapirale so se ozke bedeče oči sveta.
Svetla hladna smrt
na konicah zvezdnih žarkov.
Pijanski zasmeh lune
se je prekopicnil v praznini.
Ne glej me.
Druge oči strmijo vame.
Ozke. Prazne. Mrtve.
Žalostne.

2
Zvečer zažarijo rubini
na tvojih prsih, Magdalena.
Dva rdeča rubina pod sivo tančico.
V mraku katedrale.
V belem dimu ugasnjenih sveč.
Odvrzi tančico.
Odvrzi jo: suhi šelest greha
v vonju molitev.
S suhim tleskom bojo padle zvezde
s tvoje glave.
V svetlem curku se bojo potočile zvezde
iz tvojih oči v moja odprta usta.
Rubini tvojega telesa
bojo padali v moje naročje.
Mesec bo lizal tvoje boke
z rdečim jezikom strasti.
Odvrzi tančico, Magdalena.
Jutri boš stala v pršeči svetlobi sonca
naga. Ponižana.
Moja.

3
Bele roke na nebu.
Bele noge na kamnu.
Bele svetnice v visokih oknih.
Svetnice v rdeči luči.
Telo, zavito v rdeči pajčolan.
Jaz sem marmornati angel.
Angel brez vere.
Bele noge.
Bele roke.
Telo, zavito v sivo platno.
Angel, ki ljubi svetnice.
Svetnice se slačijo v oknih.
Sonce gleda skoz njihove hrbte.
Rumeno. Rdeče.
Počasi se slačijo svetnice.
Njihova telesa spuhtevajo v dim.
Ostanejo le roke.
Ostanejo le noge.
Znamenje na modrem nebu.
Samota na belem kamnu.
Črni križ, ki razpada.
V starih očeh katedrale.

Pika na i ::

Dane Zajc
Gotska okna

Ne govori mi.
Miruj s svojim preklanim jezikom.
Ne glej me.
Ne maram tvojih oči.
Druge oči gledajo vame.
Mirne kot razbita gotska okna.
Sonce je streljalo vanje.
Objestno sonce.
S tisočerimi puščicami
jih je prestrelilo.
Zvezde so jih prebadale
v dolgih gluhih nočeh
s tenkimi rapirji.
Ostre svetle konice so zaplesale
pred velikimi nepremičnimi očmi.
Obraz lune se je odprl:
kakor razsvetljena votlina
so zazijala njena usta,
polna debelih kamnov krohota.
In umirale so svetnice
z dolgimi prosojnimi obrazi.
Povesile so se prestreljene peruti
belih angelov.
In zapirale so se ozke bedeče oči sveta.
Svetla hladna smrt
na konicah zvezdnih žarkov.
Pijanski zasmeh lune
se je prekopicnil v praznini.
Ne glej me.
Druge oči strmijo vame.
Ozke. Prazne. Mrtve.
Žalostne.

2
Zvečer zažarijo rubini
na tvojih prsih, Magdalena.
Dva rdeča rubina pod sivo tančico.
V mraku katedrale.
V belem dimu ugasnjenih sveč.
Odvrzi tančico.
Odvrzi jo: suhi šelest greha
v vonju molitev.
S suhim tleskom bojo padle zvezde
s tvoje glave.
V svetlem curku se bojo potočile zvezde
iz tvojih oči v moja odprta usta.
Rubini tvojega telesa
bojo padali v moje naročje.
Mesec bo lizal tvoje boke
z rdečim jezikom strasti.
Odvrzi tančico, Magdalena.
Jutri boš stala v pršeči svetlobi sonca
naga. Ponižana.
Moja.

3
Bele roke na nebu.
Bele noge na kamnu.
Bele svetnice v visokih oknih.
Svetnice v rdeči luči.
Telo, zavito v rdeči pajčolan.
Jaz sem marmornati angel.
Angel brez vere.
Bele noge.
Bele roke.
Telo, zavito v sivo platno.
Angel, ki ljubi svetnice.
Svetnice se slačijo v oknih.
Sonce gleda skoz njihove hrbte.
Rumeno. Rdeče.
Počasi se slačijo svetnice.
Njihova telesa spuhtevajo v dim.
Ostanejo le roke.
Ostanejo le noge.
Znamenje na modrem nebu.
Samota na belem kamnu.
Črni križ, ki razpada.
V starih očeh katedrale.

Scaramouche ::

Desanka Maksimović


STREPNJA *

Ne, nemoj mi prići! Hoću izdaleka da volim
i želim tvoja oka dva.
Jer sreća je lepa samo dok se čeka,
dok od sebe samo nagoveštaj da.

Ne, nemoj mi prići! Ima više draži
ova slatka strepnja, čekanje i stra'.
Sve je mnogo lepše donde dok se traži,
o čemu se samo tek po slutnji zna.

Ne, nemoj mi prići! Našto to i čemu?
Izdaleka samo sve k'o zvezda sja;
izdaleka samo divimo se svemu.
Ne, nek mi ne priđu oka tvoja dva!

FTad ::

Adi Smolar - Ljubim jo :P

fikus_ ::

Adi Smolar - Ljubim jo

Majhna je, rjava, lepih je oblin. Ko
vem, da je ob meni, mirno lahk zaspim,
mi vedno rada hudo žejo pogasi in nudi
mi užitke, ki jih pri ženskah ni.

Ljubim jo, ljubim jo, ljubim jo
flaško pirovsko!

Vedno rad jo v svojih rokah držim,
ko nežno jo odpiram, v strasti ves drhtim,
všeč mi je, da nikdar ljubosumna ni,
če pijem zraven nje še šnops, jo veseli.

Ljubim jo..

Če kupim celo gajbo, v sobo se zaprem
in z vsemi pravo orgijo začnem.
Naslednja vsaka mi od prejšnje bolj diši,
ko spijem vse, se od ljubezni mi vrti.

Ljubim jo..

Tako mineva mi življenje brez skrbi,
dokler pivovarna ena vsaj stoji.
Vem, da vedno družbo delala mi bo,
edina prava je ljubezen moja to.



Daleč je za naju pomlad

Daleč, daleč je za naju pomlad,
leta prinesla so jesen.
Daleč, ko dekletu sem govoril:"Rad te imam."
In ko bil jaz fant sem njen.
Daleč, daleč je za naju pomlad,
mi za mladostjo je hudo.
A ne bi hotel sam postati spet mlad,
raje star sem, star in z njo.

Govoriva si spomine,
mnogo vsega je bilo.
Rečeva: "Kako vse mine."
In malo nama je hudo.
A nato se nasmejiva,
srečna ker sva se našla.
Kako lepo je, da sva se spoznala
in skupaj skozi življenje šla.

Daleč, daleč je za naju pomlad,
leta prinesla so jesen.
Daleč, ko dekletu sem govoril:"Rad te imam."
In ko bil jaz fant sem njen.
Daleč, daleč je za naju pomlad,
mi za mladostjo je hudo.
A ne bi hotel sam postati spet mlad,
raje star sem, star in z njo.

Ura prepodi spomine,
"Greva spat," zašepeta.
Trdno me pod roko prime
in s težavo vstaneva.
Ponoči k meni se privije.
Vsak nnjen dotik tako poznan
mi prežene grenko misel:
Kdo od naju ostal bo sam.

radmannsdorf ::

The Drinkers - Mafalda

V januarju hladnem
Sem sreču eno žensko
No ja lohk bi reku tud babo
Je bla pijana še od novga leta
Za nobeno rabo

Februarja prvič sem
V kino jo povabil
Sred filma mi je ven ušla
Ker sem šnopc doma pozabil

Marca je že gledala
Če raste njena trta
Ki je že zasedla
3/3 njenga vrta

Aprila sem ji dal denar
Da bi kupla si marelo
A domov je pršla s flašo v rok
In pela je veselo

Celo leto je bla pijana
Celo leto pokozlana
Celo leto ga je žrla
Vse rekorde je podrla

Za prvomajski praznik
Bla je pijana čist zares
Gasilce klical smo v pomoč
Saj padla je v kres

Ves junij mi je reva
V bolnc preležala
A tud dokaj hit shodila
Ko je pred miškami bežala

Julija sem jo odpelu
Mal na naše morje
Je prvi dan ves dnar zapila
Sva šla nazaj v Zagorje

Avgustovska vročina
Jo je skor ugonobila
Vse zaloge vina
Nama je popila

Celo leto je bla pijana
Celo leto pokozlana
Celo leto ga je žrla
Vse rekorde je podrla

Septembra je okrog hodila
Nasmejana in vesela
Saj kmalu se trgatev
Nova bo začela

Oktobra za svoj rojstni dan
Sod vina je dobila
Ker žeja močna je bila
Na eks ga je izpila

Novembra jo je zdravje zvilo
Rumena je postala
Dost je blo pijančevanja
Čajčke je grgrala

Decembra jo je res pobral
Ciroza jo je zvila
Od nje tako ni dost ostal
V trugo se je zlila

Celo leto je bla pijana
Celo leto pokozlana
Celo leto ga je žrla
Vse rekorde je podrla

Besna Glista ::

Ena domača, avtor neznan:

Powswt so mejsta,
powswt vsi,
powswt so mone,
nejs sam ti!

From Vipava valley with hearth ;)

windigo ::

Ice Breaking

Candy
Is dandy,
But liquor
Is quicker

-- Ogden Nash

kuall ::

Eno imam pa res, ki me je kar zadela:

Odi et amo (antična poezija)

Sovražim in ljubim.
Morda kdo sprašuje,
zakaj to počnem.

Ne vem samo čutim
Dogajanje tuje
In mučim se v njem.

Pika na i ::

Miroslav Antić
Kada mi nedostaješ

Kada mi nedostaješ
Mislim tuđe misli
Kradem svoje vreme
Provlačim ga
Između oblaka, snova,
Daljine i snega...

Kada poželim
Da ti nedostajem
Odsanjam pesmu
Zatvorim oči
I na kaldrmi zamislim
Cvet beli.

Kada te nema
Jer tako hoću
Zaledim osmeh
U sebi kažem ime
Udahnem duboko
I pomislim

Tako mi nedostaješ...

vostok_1 ::

Kira pocukrana tema.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21

Zgodovina sprememb…

  • predlagalo izbris: [D]emon ()

jype ::

V vroči poletni pocukrani temi,
v ulici, ozki, brez obcestnih svetilk,
sva na biciklih z nosovi se božala,
in plačala kazen, ker sva bila vštric.
-- Za vostoka.

Zgodovina sprememb…

  • predlagalo izbris: [D]emon ()

vostok_1 ::

Žena, od nikogar naj ena,
je mokra se zbudila med dvejo in ena.
Začuda, vremena so lena, mož grbasto premleva.
Oh žena naj ena, povej, povej mi kje srce ti leži,
čemu te spodaj ščemi.
A te kolo več ne vznemiri.
Le kaj naj ta mož počenja,
ko od drugih reči si znotraj pomerja.
Že vem kaj naj naredim.
V tišini se s Pythonom zadovoljim.

~Vostok_1, za jypeta
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: vostok_1 ()

Pika na i ::

Ljubezenska

V temi vsaki se pojavi,
ni zdrav če ne gnjavi.
Mojster prav za vsa vprašanja,
mačo ki ne rabi spanja.
V koridorju svojega izjemnega koraka,
ne sme srečat drugega junaka.
Prav vse mu je na poti,
kar njegov pritisk zmoti.
Posebnost njegova je taka,
rad igra samovšečnega bedaka.
Ko na mino naleti
k modu jokat oddrvi.

Aja, 100% drži,
pocukran pa ni!

vostok_1 ::

Zaljubljenska

Tiha je ta pika,
vedno na koncu se potika.
Besede še tako strašne umiri
in pogosto brez nje tudi zagrmi.
A pika same besede ne premika,
četudi včasih na visoko se jo zapika.
A vsi vemo, da najboljše povedi,
le velike črke zložijo.
Velike črke iz nebesa vzhodnega,
ki prihajajo.

~Vostok_1
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21

Cervantes ::

Ha.
Kaj vse sproducirajo hormonsko zadeti pisci.
Astounding!

vostok_1 ::

Zgodovinsko gledano...najboljša dela.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21

jype ::

You know nothing.

Even in Kyoto -
hearing the cuckoo's cry -
       I long for Kyoto.

vostok_1 ::

There, there, don't cry.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21

Pika na i ::

Vzhodu se redno meša?

Ne, saj to ni resno vprašanje.
Tako je pač, dejansko stanje.
Morda preveč v orožje vlaga?
Je miren le, kadar se zmaga?
Preveč politike mu škodi?
Je vedno v konfliktu z modi?
Premalo v postelji deluje?
Nemir v hlačah mu škoduje?


Če namesto vprašaja marsikje stoji pika,
je bolje da se človek pred Vzhodom umika.

vostok_1 ::

*MC, drop me a beat*




*waits intro*

Le kakšna naj bo ta replika,
na vprašanje, ki nobenega ne mika
niti najmanjše,
meje sploh, ne premika,
ne iz intelektualnega, modalnega
ali pavšalnega vidika.

A zdej praviš, da ni tako,
ko ti naenkrat vostok vstane, kar
pred klopjo.
Tisto mentalno srednješolko trojkico.
Ha ha, patetično,
glej ti njo,
pogumnico.

Kot drugo kje si sploh bila,
ko se slotekovska nacija, streljala
a ti je Woolfova prepovedala? HA?
...
Feminizem,
najbrž,
da.

Glej, nisem žleht tip,
ampak za sistem
sm dost preveč odkrit, navit.
Še ta adBlock, si ne želim kar privit.
Denarce drugim raje zapustit,
podarit,
in ne odtujit.

Kljub temu, sem v blato zabit,
z nazivom antisemist,
seksist, rasist,
nezaželjen nacist.
A ni lepo to,
kako daleč je prišlo,
to naše, hm,
...
civilizacijsko slovo.

...
...
...
...
...

Apokalipse si ne želim,
le včasih s pivom grenkim malce,
jo posladim.
Aha.
Da.
Dve pivi v čast držim,
in se veselim, Stanislavu ruskem
...
v spomin.

Yeah,
aha,
mhm,
Drop da chute boy!
...
...
...

Kdo si zdaj ti, v temi tako pocukrani
ob grandioznosti, ki te povsem zapusti.
...
Če je tvoj slog interpret,
daj počakaj še nekaj dolgih let,
preden si može iz vzhoda,
želiš,
hrepenet.


*drops mic, music plays on*
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: vostok_1 ()

jype ::

Čelo ma nizko,
za Evropo ga skrbi,
          ko češnje cveto.

Miha 333 ::

France Prešeren – Dominus Vobiscum

Oče Janez ječmen seje,
tam na polju pr’ Ljubljan’,
mim’ se vandrovček prismeje,
sam presveti Kozmijan.

Prav prijazno ga pozdravi:
”Kaj pa delaš Janez tu?!”
Janez pa je slabe volje:
”Kurc te gleda!” reče mu.

”Kaj svetnika kurc bi gledal!”
reče sveti Kozmijan.
”Bom naredil coprnijo,
da bo svet v pokoro djan!”

Komaj misli te izreče,
z njive kurci poženo.
Janez brž po Katro teče:
”Katra, Katra kaj bo to?”

Katra ven iz kajže teče,
vid’ na njiv’ soldate stat,
od veselja si jo mane:
”Moj ga ‘ma t’ko sam za scat!”

Katra prvega natakne
gori doli vzdihujoč.
Niti enkrat ji ne zmakne,
z njim jo drajsa celo noč.

Drugo jutro polna njiva
samih strumnih je devic,
vse počepa in poriva,
saj na svet je dost’ prasic.

Izmed vseh ljubljanske frajle
najbolj vnetih so pizda,
zaslužile bi kolajne,
znajo fukat kar za dva.

Sem prišle so na kurbanje,
tud’ Ljubljančanke gospe,
najdeb’lejši so le zanje,
da se v pizdah ne zgube.

Jel’ to morje Adrijansko,
ki tak strašno valovi.
Ne, to pizdovje je ljubljansko,
ki na kurcih se besni.

Sred največje kurbarije
pride mimo coprn’ca,
pa si zmisli coprnijo,
da bi stvar še lažje šla.

”Stojte pizde nenasitne!
Kaj nek fukate čepe?
Zmatrajo se žile ritne,
lepš’ porivat je leže.

Kurce ven iz zemlje spul’te
in zavijte jih v papir.
Z njim doma si pizde gul’te,
da bo rit imela mir.

Reci:”Dominus vobiscum!”
dominus ti v pizdo skoč’,
pa boš imela svoj pritiskum,
k’ te bo drajsal celo noč.

Kadar pride ti zastoči:
”Etkum spiritus tuo!”
Dominus ti iz ritke skoči
požegnavši te z vodo.

Ženske so tako storile,
kurc pod pajsko pa domov,
kar naprej so se gonile,
furt na furt jih je bezov.

Pele dominus so rano,
pele dominus zvečer.
Vse po poslah je poscano,
dominus je huda zver.

Tudi Katra s svojim leže
in nastavi si ga v rit.
Dominus ji koj postreže,
tri dni se je nič ne vid.

Še četrti in še peti
Katra v luštih izdrži.
A deveti in deseti
pizda več je ne srbi.

Že sta tedna dva minila,
Katra je že čisto preč,
je besede pozabila,
da b’ je kurc ne fukal več.

Dominus pa kar poriva,
ne minute ni pr’ mir’.
Katra je napol še živa,
pizda kot zmečkan krompir.

Kje si pizdica nekdanja,
ki si kurce stiskala?
Razcefrana kakor cunja
blagor mu k’ spomin ima.

”O nesrečni fuk gol’fivi,”
še enkrat spregovori.
Med neštetimi porivi
bogu dušo izpusti.

Dajo gor jo na te pare,
ni je več ko par kosti.
Dominus naprej jih tare,
moč ustaviti ga ni.

Še ko trugo so zabili,
spaka je po njej bezov.
Kmal’ bi trugo iz rok spustili,
t’ko je butal ob pokrov.

S štriki so jo povezali
in spustili jo v zemljo.
Pol so patra poklicali,
pričak’vali, kaj da bo.

Pater grobu se približa
sliš’ v jami ropotat,
od strahu se brž prekriža,
mal’ ga tudi prime srat.

Pater dominus zapoje,
hoče Katro poškropit,
-kurc naj gleda žegne tvoje-
dominus mu skoči v rit.

K sreči mežnar se požuri:
”Etkum spiritus tuo!”
Dominus jo z rit odkuri,
več nazaj ga ni bilo.

Katra v grobu mir uživa,
moli zanjo če s’ kristjan.
”Vsega zla je pizda kriva!”
pravi sveti Kozmijan.

vostok_1 ::

Malce preveč vulgarna za moj okus.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21

jype ::

Ja, saj. Vulgarnost ga moti, odkrita mizoginija mu je pa všeč.

Pika na i ::

Kaj pa vem,
premalo zbija muzika,
preveč besed je šlo adijo?

Ampak da. Presenečaš.
Če je res kdajkoli namen važen.
A ne dvomim, lahko si boljši.
Mnogo čudnih stvari se dogaja.

Priznam, zabavno postaja.
Težka je, odkrita beseda.
Je meja blizu, ko postaneš persona non grata.
Se vedno vprašam ali je vredno?
Nikoli.

 huh

huh



Rada imam vzhode na Vzhodu.
Tam se še najde tišina in feminizma ne razglašajo za zmago žensk.
Utrip je počasnejši. In lažje ne potrebuješ balasta.
Če bi streljala, bi ne zgrešila.
Če bi.
Razumeš?
Meja.

Jao. Če bi lahko s smehom plačevali. Bi zdajle na Vzhodu pila pivo.

PacificBlue ::

Alojz Gradnik: Eros - Tanatos

Pil sem te in ne izpil, Ljubezen.
Ko dehteče vino sladkih trt
užil sem te, da nisem bil več trezen
in da nisem vedel, da si Smrt.

Zrl sem v strašne teme tvojih brezen:
in ker bil pogled je moj zastrt
od bridkosti, nisem vedel, Smrt,
da si najskrivnostnejša Ljubezen.

jype ::

https://news.ycombinator.com/item?id=15...

In an effort to get people to look
into each other’s eyes more,
and also to appease the mutes,
the government has decided
to allot each person exactly one hundred
and sixty-seven words, per day.

When the phone rings, I put it to my ear
without saying hello. In the restaurant
I point at chicken noodle soup.
I am adjusting well to the new way.

Late at night, I call my long distance lover,
proudly say I only used fifty-nine today.
I saved the rest for you.

When she doesn’t respond,
I know she’s used up all her words,
so I slowly whisper I love you
thirty-two and a third times.
After that, we just sit on the line
and listen to each other breathe.

The Quiet World by Jeffrey McDaniel

Pika na i ::

NAPIS NA SPOMENIKU NOVOFUNLANDSKEGA PSA

Kadar se v prah povrne kak zemljan, ne po zaslugah le po rodu znan,
takrat na moč potrudi se kipar, da slava mrtvega blesti se z žar,
da sploh ne bereš v glasi slikoviti, kaj bil je,
temveč kaj bi moral biti.
A bedni pes, ta tvoj prijatelj vdani, ki prvi te pričaka, prvi brani,
ki v tvojem srcu svoje ima srce, ki srečen je, če zate v ogenj sme.
Ta gre v pozabo, ker mu ne prizna Bog duše, ki na svetu jo ima:
medtem ko človek, ta mrčes mrčesa, lahko s kesanjem upa na nebesa.
O, človek, bedna enodnevna muha, ti hlapčevsko niče, ti cvet napuha!
Kdor te pozna, te s studom zapusti, ti grudica izprijene prsti!
Prijateljstvo ti je le goljufija, ljubezen, strast, smehljaj hipokrizija.
Če na dve nogi vstala bi žival, bi se lahko v dno duše sramovali.
Kdor pred to žaro si postal, odidi!
Ni vredna, da ti jo oko sploh vidi;
prijatelju v spomin ta grob stoji; le enega imel sem, tu leži.

/Byron/

IkeaAi ::

Zanimiva tema, meni sta pri srcu predvsem naslednji dve:

1.
Meeting is
One of the accidents.
The sunshine at the beginning of the summer.
-Ootaka Sho

2.
Come sit down beside me, I said to myself.
And although it doesn't make sense,
I held my own hand as a small sign of trust
And together I sat on the fence.
-Michael Leunig

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: IkeaAi ()

Horejšio ::

Feri Lainšček

Ne bodi kot drugi

Prinesi mi rože, ki divje cvetijo,
odpelji me v goro, kjer škrati živijo.
Pokaži mi zvezdo z mojim imenom,
zloži mi pesem z bizarnim refrenom.

Povabi me včasih v kraje neznane,
mi zjutraj pod okno pripelji cigane.
Povej mi o sanjah četudi so grešne,
zaupaj mi želje četudi so smešne.

Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi,
ljubezen ni reka, ki teče po strugi.
Napravi to zopet, ne hodi po poti,
saj sreča ni nekaj, kar pride naproti.

Poljubi me nežno, ko drugi hitijo,
povabi me v mesto, ko drugi že spijo.
Usoda je živa in mrtvi junaki,
naj še hrepenijo postaje in vlaki.

PrihajaNodi ::

vostok_1 je izjavil:

Žena, od nikogar naj ena,
je mokra se zbudila med dvejo in ena.
Začuda, vremena so lena, mož grbasto premleva.
Oh žena naj ena, povej, povej mi kje srce ti leži,
čemu te spodaj ščemi.
A te kolo več ne vznemiri.
Le kaj naj ta mož počenja,
ko od drugih reči si znotraj pomerja.
Že vem kaj naj naredim.
V tišini se s Pythonom zadovjim.ol

~Vostok_1, za jypeta


:))

jype je izjavil:

https://news.ycombinator.com/item?id=15...

In an effort to get people to look
into each other’s eyes more,
and also to appease the mutes,
the government has decided
to allot each person exactly one hundred
and sixty-seven words, per day.

When the phone rings, I put it to my ear
without saying hello. In the restaurant
I point at chicken noodle soup.
I am adjusting well to the new way.

Late at night, I call my long distance lover,
proudly say I only used fifty-nine today.
I saved the rest for you.

When she doesn’t respond,
I know she’s used up all her words,
so I slowly whisper I love you
thirty-two and a third times.
After that, we just sit on the line
and listen to each other breathe.

The Quiet World by Jeffrey McDaniel


Wow. Brez besed!

Zgodovina sprememb…

Miha 333 ::

I found her on a night of fire and noise
Wild bells rang in a wild sky
I knew from that moment on
I'd love her till the day that I died
And I kissed away a thousand tears
My lady of the Various Sorrows
Some begged, some borrowed, some stolen
Some kept safe for tomorrow
On an endless night, silver star spangled
The bells from the chapel went jingle-jangle

She was given to me to put things right
And I stacked all my accomplishments beside her
Still I seemed so obselete and small
I found God and all His devils inside her
In my bed she cast the blizzard out
A mock sun blazed upon her head
So completely filled with light she was
Her shadow fanged and hairy and mad
Our love-lines grew hopelessly tangled
And the bells from the chapel went jingle-jangle

She had a heartful of love and devotion
She had a mindful of tyranny and terror
Well, I try, I do, I really try
But I just err, baby, I do, I error
So come and find me, my darling one
I'm down to the grounds, the very dregs
Ah, here she comes, blocking the sun
Blood running down the inside of her legs
The moon in the sky is battered and mangled
And the bells from the chapel go jingle-jangle

All things move toward their end
I knew before I met her that I would lose her
I swear I made every effort to be good to her
I swear I made every effort not to abuse her
Crazy bracelets on her wrists and her ankles
And the bells from the chapel went jingle-jangle

Do You Love Me? by Nicholas Edward Cave & Martyn Casey

jype ::

kuall ::

Stari nagrobni verzi zelo zadanejo.
Bi bil precej zanimiv hobi hodit po pokopališčih in iskat najboljše primerke in jih slikat.

Dobri primerki:

V NAJLEPŠIH LETIH TI VZELA JE SMRT ŽIVLJENJA CVET
OSTALI SO LE SLEDOVI TVOJIH SKRBNIH ROKA V NAŠIH SRCIH PA UPANJE
DA VIDIMO SE V VEČNOSTI

TIHO, MIRNO PRIDI K MOJEMU GROBU TU POČIVAM MIRNO ZDAJ

PREHITRO SI NAS TI ZAPUSTILA
V TRPLJENJU SOLZ VZDIHUJEMO
A UPANJE IMAMO VEDNO
DA V VEČNOSTI SE SNIDEMO

TEŽKA VAM BILA JE ZEMELJSKA POT / V NEBESIH VAM LEPŠA NAJ JO GOSPOD

Daleč te je vodila usode pot, zdaj mirno spi v naročju domače zemlje




Škoda, da več ne pišejo verzov na grobove, tja pa res pašejo. Če bi danes kaj takega napisal gor bi te imeli kar za čudaka al zakva ne pišejo več na grobove teh verzov?

PrihajaNodi ::

jype je izjavil:

https://news.ycombinator.com/item?id=15...

In an effort to get people to look
into each other’s eyes more,
and also to appease the mutes,
the government has decided
to allot each person exactly one hundred
and sixty-seven words, per day.

When the phone rings, I put it to my ear
without saying hello. In the restaurant
I point at chicken noodle soup.
I am adjusting well to the new way.

Late at night, I call my long distance lover,
proudly say I only used fifty-nine today.
I saved the rest for you.

When she doesn’t respond,
I know she’s used up all her words,
so I slowly whisper I love you
thirty-two and a third times.
After that, we just sit on the line
and listen to each other breathe.

The Quiet World by Jeffrey McDaniel


You nail it. Poslal tole svoji in je perfekcija. Ce mas se kaj deli e z nami!

Pika na i ::

Dokler se še imava

“Ah, kakšna sreča, da se še imava!”
si vsako jutro dahneva v pozdrav,
a trpka misel naju spreletava:
“Prej ali slej bo eden sam ostal.”
Razvajenca ljubezni dvoedine,
kako le s pol življenja, s pol srca
ne bi ostala lahek plen praznine,
v njen mrtvi svet, pohabljenca, zašla?
Drug drugemu zdaj vsa se podariva,
drug v drugem prebudiva, okrepiva,
moj? tvoj? - nikar ne ugibajva, čigav -
odrešujoči jutrišnji spomin,
ki bo življenje živemu, čeprav
odprtih ran, še živih brazgotin,
da ne bo sam, kdor bo - kdaj? - sam ostal.


Kvadratura kroga

Celo v ljubezni redko se dogaja,
da ves podarja se, kdor vse si jemlje,
da sva si kot dotik neba in zemlje,
da duša z dušo se v telesu spaja.

Nikoli ne sprašujva se, kdo koga
kdaj vodi, ko za roko se drživa,
morda se drug za drugega bojiva,
ko tavava v tej kvadraturi kroga.

Stisk roke, čutim, včasih popusti,
da v strahu vprašam se: Sem jaz? Si ti?
Ti vidiš v tem moj strahopetni beg
od tebe, jaz tvoj tihi odmik od mene.

A ves čas v sizifovsko strmi breg
k prividu vrha naju vse bolj žene.

Ciril Zlobec
*4. julij 1925, Ponikve † 24. avgust 2018.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Bolne Fore (strani: 1 2 3 415 16 17 18 )

Oddelek: Loža
890208377 (85146) m0LN4r
»

Haiku anyone? (strani: 1 2 )

Oddelek: Sedem umetnosti
547105 (5793) El Nino
»

Please help me to find a person!!! (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
887889 (4290) Pesjan
»

Nujno!!Katera zlata vrata so pobarvali na črno, da jih napoleon nebi odneso?

Oddelek: Šola
181512 (817) PersonaRudis
»

verzi... taki za pihat na dušo...

Oddelek: Loža
387500 (7002) LuiIII

Več podobnih tem