Slovenske parlamentarne volitve 2018

Smrekar1 je 21. feb 2018 ob 08:10 izjavil:

Res ti želim veliko, veliko sreče pri iskanju odgovorov. Potreboval jo boš.

Menda že aprila. (Vance)

Truga je 21. feb 2018 ob 10:25 izjavil:

Folka ni prevec, samo treba bo malo razmislit, kaj bomo kurili in kaj bomo zrli, ker s trenutnim nacinom ne bo slo vec dalec.

Tole je samo 4 stopinje razlike. V 100 letih pricakujemo se vec pri trenutnih razmerah in rasti izpustov.

Pa ignorirajte tiste napise na sliki, kako bomo lahko hrano pridelali v sibiriji/kanadi. V sibiriji zaradi tajanja permafrosta se par 100 let ne bo primernih pogojev. V kanadi je pa vecinoma 1-2m prsti, pol se zacne pa skala. V takih pogojih ne raste prakticno nic v zadovoljivih kolicinah.

nurmaln je 21. feb 2018 ob 11:19 izjavil:

Truga je 21. feb 2018 ob 10:25 izjavil:

Folka ni prevec, samo treba bo malo razmislit, kaj bomo kurili in kaj bomo zrli, ker s trenutnim nacinom ne bo slo vec dalec.

To preprosteži mislite že nekaj sto let, da še malo pa ne bo šlo več. Dokler bomo imeli dovolj energije, nam ne bo hudega. Če te skrbi pridelava hrane, se samo zamisli nad dejstvom, da se povsod na svetu prideluje hrano samo v eni etaži.
Pa upam da ti domišljija ne seže samo toliko daleč da boš povedal, da se 30-nadstropne tovarne s tlorisom nekaj kvadratnih kilometrov, v katerih se prideluje krompir, danes ne izplačajo.

No ja, problem je večplasten - na območjih, kjer živijo milijarde ljudi bo z predvidenim 2-3 stopinjskim dvigom povprečne temperature (to je best case scenario, worst case je 5 ali 6 stopinj) onemogočeno kmetovanje, se bo pa zaradi tega sprostilo novo ozemlje v kanadi, na aljaski in v ruski tajgi.

No ja, saj tudi zanikanje dviga temperatur nič ne pomaga, ker četudi se nič ne bo spremenilo, bo do okoli 2030 povpraševanje po fosforju preseglo ponudbo, tako da se bo v deželah, ki si ne bodo mogle privoščiti fosforiziranih gnojil, v desetletju uničila rodovitnost zemlje. S tem, da je večina s fosforjem bogatih (okol 43 % svetovnih zalog) na Kitajskem, nekaj pa ga imajo še Maroko, Tunizija, Jordanija, Brazilija in Rusija.

climate change isn't real folks, you heard it here first

nurmaln je 21. feb 2018 ob 12:03 izjavil:

COMMING

ZaphodBB je 21. feb 2018 ob 12:56 izjavil:

No le glej Timurlenk. Tole je cutting edge. Pravi borci za okolje se ne matrajo s številkami, temveč kritikom polagajo besede v usta.

ZaphodBB je 21. feb 2018 ob 13:34 izjavil:

ultra mega ?

ZaphodBB je 21. feb 2018 ob 13:43 izjavil:

Jypisticizem pa raka na prostati?

ZaphodBB je 21. feb 2018 ob 13:47 izjavil:

Misliš, da izbira sedeža ni bolj kot ne odvisna od sreče? Glede na to, da dajo ljudje več na barvo kot ergonomijo...

nurmaln je 21. feb 2018 ob 00:13 izjavil:

Unilseptij je 20. feb 2018 ob 23:48 izjavil:

Kaj zdaj bluziš... jaz pravim, da naj podjetje izplačuje del dobička zaposlenim, če želi, lahko tudi preko deljenja deležev. Ali pa naj da keš. Verjemi, delavec bo vesel česarkoli .

Kdo bluzi? Ti si rekel

Naj podjetje vsako leto polovico dobička nameni za nakup/izdajo lastnih delnic, ki naj jih potem razdeli med zaposlene. Ti pa jih lahko tudi prodajo, če želijo samo keš, po možnosti nazaj podjetju.

Ko se ti pa pove da imaš glupe ideje, se pa nazaj potegneš pa kao ne veš o čem govorim.

Lahko ti pa na hitro povem da je tudi tvoja modificirana ideja, še vedno glupa. Še vedno bodo zaposleni v javni upravi želeli vedeti kaj pa oni dobijo. Še vedno ne vem kako boš prisilil v delitev dohodka s.p.je. Še vedno nisi rešil vprašanja malih podjetij, v katerih lastnik brez najmanjšega problema prikazuje NIČ dobička, ob tem da si pač izplačuje 30.000EUR plače in stroškov. Kaj pa zaposleni v društvih, ker 'ne sme' biti dobička. Kaj pa v dobrodelnih organizacijah. Pa če bi ti s svojim francozom dejansko znal 'rešiti' kakšnega od zgornjih vprašanj (pa jih ne znaš), še vedno ostane vsakemu podjetniku zelo enostavna računica - za zaposlenega je pripravljen plačati 1500EUR bruto. Če ne bo 'tvojih' glupih zakonov, bo delavec dobil 1000EUR neto plače. Če boš sforsiral svoj zakon bo pa delavcu ponudil 900EUR, ker ve da mu bo moral dati še 100 od dobička.
Kaj pa dejstvo, da se od udeležbe pri dobičku na primer ne plačuje prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, pa za pokojnine, pa tako naprej? Kar pomeni da se bo efektivno zaradi tvoje pogruntavščine še manj sredstev stekalo v te blagajne, ki že tako propadajo. Pa ko boš šel v penizjo se ti ti prejemki ne bodo vštevali v osnovo. Pa...

In po tvoje je Apache spet popravljen. Bravo.

MrStein je 21. feb 2018 ob 00:54 izjavil:

Unilseptij je 20. feb 2018 ob 22:00 izjavil:

Kakšnega dolga? Kdo je dejansko dolžan? Dolžno je podjetje, kjer naj bi lastnik pobiral dobiček (zakaj že v celoti?), delavci pa vlagali 8 ur svojega življenja na dan.

Za kar so bili lepo sproti plačani.
Enako kot recimo dobavitelji surovin. (a z njimi je firma tudi dolžna deliti dobiček?)

MrStein je 21. feb 2018 ob 01:14 izjavil:

Oziroma povejmo tako: Včeraj sem bil pri frizerju. On meni striženje, jaz njemu denar (po ceniku s katerim se oba strinjava).

A bi mu po tej ideji bil tudi dolžan še del svoje plače? Kaki delež? Kaj pa če sem nezaposlen?
Če hodim k njemu redno, mu moram mesečno 10% svoje plače nakazovati (zraven plačila po ceniku)?

Seveda vedno lahko lastnik plače dvigne tako, da dobička ni, kar je tudi OK

nurmaln je 21. feb 2018 ob 23:40 izjavil:

Unilseptij je 21. feb 2018 ob 23:33 izjavil:

...saj bi po kapitalistični logiki to moralo pripeljati do pojava konkurenta, ki bi isto prodajal ceneje oziroma delavce plačeval bolje in zato odžiral prostor in dobiček prvemu podjetju.

In točno to se dogaja. Bravo, sej počasi boš začel dojemat.

nurmaln je 21. feb 2018 ob 23:40 izjavil:

Unilseptij je 21. feb 2018 ob 23:33 izjavil:

Delitev dobička je v osnovi dejanje, s katerim priznamo, da človek ni robot in njegovo delo ni samo produkt, ki se prosto kupuje in prodaja, brez oziranja na to, kaj ljudje dejansko naredijo in kako uspešni so pri tem.

Od kje ti pa ideja da plača ni odvisna od tega kaj ljudje dejansko naredijo in kako uspešni so pri tem?

Unilseptij je 21. feb 2018 ob 23:54 izjavil:

nurmaln je 21. feb 2018 ob 23:40 izjavil:

Unilseptij je 21. feb 2018 ob 23:33 izjavil:

...saj bi po kapitalistični logiki to moralo pripeljati do pojava konkurenta, ki bi isto prodajal ceneje oziroma delavce plačeval bolje in zato odžiral prostor in dobiček prvemu podjetju.

In točno to se dogaja. Bravo, sej počasi boš začel dojemat.

Aha, torej praviš, da so visoki dobički anomalija in to v resnici škodi podjetju. Zakaj potem nasprotuješ delitvi dobička, ki bi zmanjšalo to anomalijo?

nurmaln je 21. feb 2018 ob 23:40 izjavil:

Unilseptij je 21. feb 2018 ob 23:33 izjavil:

Delitev dobička je v osnovi dejanje, s katerim priznamo, da človek ni robot in njegovo delo ni samo produkt, ki se prosto kupuje in prodaja, brez oziranja na to, kaj ljudje dejansko naredijo in kako uspešni so pri tem.

Od kje ti pa ideja da plača ni odvisna od tega kaj ljudje dejansko naredijo in kako uspešni so pri tem?

Povej to Foxconn-ovim delavcem na Kitajskem. Pa tudi kje bliže bi se našlo primerov.

Unilseptij je 21. feb 2018 ob 23:33 izjavil:

Tudi tukaj mešaš stranke z zaposlenimi. Delitev dobička je v osnovi dejanje, s katerim priznamo, da človek ni robot in njegovo delo ni samo produkt, ki se prosto kupuje in prodaja, brez oziranja na to, kaj ljudje dejansko naredijo in kako uspešni so pri tem.

gus5 je 21. feb 2018 ob 22:02 izjavil:

Liberalni apologet tržnega fundamentalizma pri drugih opazi ideološke plašnice, svojih ne. Sam se ima očitno za nekoga, ki pridiga objektivno Resnico z ne-ideološke prižnice. Tudi Stalin je menil, da pozna objektivne zakone zgodovine, imel se je za neke vrste družbenega inženirja, strokovnjaka, ki upravlja družbo, strogo sledeč objektivnim zakonom dialektičnega materializma. Božji Resnici in božjemu načrtu, v katerem naj bi bila zapisana usoda vsakega od nas, sledijo tudi katoliški dogmatiki. Ni čudno, da je Franc Rode v intervjuju z Vesno Milek na TVS tvezil, da biblija ni pravljica, fabula, pač pa gola Resnica. Rode sledi biblijski Resnici, Stalin je dialektični, dogmatiki ekonomskega liberalizma pa tržni. Noben od teh poznavalcev Resnice svojih ideoloških fantazij ne prepozna kot ideološke.

Ni kompenziran z mezdo, ker mezda ni razumljena kot akontacija na pričakovani profit, ni razumljena kot kompenzacija za delo, pač pa kot nakup blaga – delovne sile.

Za kapitalista so sredstva, namenjena izplačilom mezd, strošek, določen s kvazi-objektivnimi zakoni trga dela. Rečeno drugače: mezdno razmerje delavca zvede na blago (beri: ga razčloveči), ker blago nima pravic, lahko kapitalist delavca tudi odtuji od sadov njegovega truda/kreativnosti oz. razlasti, saj mu odreče pravico do participacije pri delitvi profita. Razlaščanje zajame vse zaposlene, tiste, ki proizvajajo blaga, in tiste, ki opravljajo storitve (skladiščniki, snažilke ipd.).

Razlaščanje in izkoriščanje v informacijskih družbah zajame tudi tiste, ki sploh niso v mezdnem razmerju. Kapitalistično izkoriščanje v informacijskih družbah, v katerih živimo, ni več zgolj 'formalno' (tj. ni vezano le na mezdno razmerje, na 'službo'), pač pa je vse bolj in v vse večjem obsegu povezano s prostočasnimi dejavnostmi. Primeri tovrstnega izkoriščanja: zajemanje, zbiranje in trženje uporabniških (zasebnih) podatkov s strani podjetji kot so FB, Twitter (socialna omrežja), Google (spletni iskalniki), MS (zbiranje podatkov glede življenjskih (potrošniških idr.) navad uporabnikov s pomočjo OS) itd. Danes so družbe v celoti spremenjene v produktivne 'tovarne', v katerih si lastniki IT in ponudniki 'zastonjskih' IT-storitev (prek zbiranja in trženja zasebnih podatkov) prilaščajo sadove kognitivnega in afektivnega dela uporabnikov IT oz. potrošnikov.

Prav zaposleni so tisti, ki najbolj občutijo posledice propadlih poslov, ne investitorji, ki praviloma ne končajo na cesti brez vsega.

Zaposlenim neredko ne izplačajo niti obljubljenih, tržno 'zajamčenih' mezd, iz stečajne mase, namenjene za plačilo terjatev upnikov, pa so praviloma najprej poplačane banke, razni drugi upniki, šele na koncu delavci. Jasno, če v razdelitveni masi sploh kaj ostane za njihovo poplačilo.

Ne (zagovarjam sužnjelastništva)

Sužnjelastništvo ni pravica

Komentar, značilen za liberalne apologete tržnega fundamentalizma, ki zaposlenim odrekajo vsako lastninsko pravico do dobička oz. pravico do razpolaganja z dobičkom. Neoliberalci delavcu odrekajo pravico odločanja, vidijo ga zgolj kot resurs za druge oz. zase. Ker je prisiljen sodelovati v lastninskem sistemu, je delavec pravzaprav prisiljeni koristiti drugim; zveden je na sredstvo za dosego ciljev/koristi drugih.

Industrijska revolucija v VB se je začela bistveno prej, vsaj 1760. Že v zgodnji fazi industrializacije so imeli podjetniki koristi od suženjskega dela v kolonijah oz. od uvoza surovin; ne le z območja britanskih kolonij, tudi iz kolonij, ki niso bile neposredno pod britanskim nadzorom. Tudi zato nima veze, kdaj je VB prepovedala sužnjelastništvo. Saj ni prepovedala tudi trgovine z blagi/surovinami, pridobljenimi s pomočjo dela sužnjev. Dobički od trgovine ter surovine so omogočali industrializacijo.

Pokončna hoja je sicer biofizično pogojena, a ni naravni fenomen, t. j. človek se je mora naučiti.

Tudi država je zate naravna?

Represija v Čilu je imela tudi ekonomske cilje; ekonomsko liberalizacijo, deregulacijo, privatizacijo.

Debata se je začela z razmišljanjem o povezanosti med ekonomsko močjo in politično močjo: v kapitalizmu ekonomska moč omogoča politično moč, koncentracija prve koncentracijo druge. Tako obdavčitev nepremičninskega premoženja kot participacija zaposlenih pri delitvi dobičkov prispevata k razpršitvi ekonomske moči in posledično tudi razpršitvi politične moči v družbi oz. k večji stopnji demokracije in bolj pluralni družbi.

lahko kapitalist delavca tudi odtuji od sadov njegovega truda/kreativnosti oz. razlasti, saj mu odreče pravico do participacije pri delitvi profita. Razlaščanje zajame vse zaposlene, tiste, ki proizvajajo blaga, in tiste, ki opravljajo storitve (skladiščniki, snažilke ipd.).