☰

» »

Slovenske parlamentarne volitve 2018

Slovenske parlamentarne volitve 2018

««
30 / 64
»»

Gregor P ::

Morda bo v pomoč pri debati tudi kakšen podatek s te strani: https://ourworldindata.org/
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

looser ::

Smrekar1 je izjavil:

Res ti želim veliko, veliko sreče pri iskanju odgovorov. Potreboval jo boš.

Jaz ničesar takšnega ne potrebujem, samo Trugi sem pojasnil, da sicer je bila lakota na Irskem (okoli leta 1850), zaradi kateregakoli razloga že pač, medtem, ko je v Severni Koreji bila lakota še pred 10 leti, če že ostalo zanemarimo: List of famines @ Wikipedia
Glavno, da je Truga razumel, kako in kje je bila večina lakot...

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: looser ()

Smrekar1 ::

looser je izjavil:


Jaz ničesar takšnega ne potrebujem, samo Trugi sem pojasnil, da sicer je bila lakota na Irskem (okoli leta 1850), zaradi kateregakoli razloga že pač, medtem, ko je v Severni Koreji bila lakota še pred 10 leti, če že ostalo zanemarimo: List of famines @ Wikipedia
Glavno, da je Truga razumel, kako in kje je bila večina lakot...


Hm, ok.

looser ::

No harm done... Malo friendly fire popestri jutro :-)

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: looser ()

Smrekar1 ::

looser je izjavil:

No harm done... Malo friendly fire popestri jutro :-)


Drži. :D

Cervantes ::

Socializem? Komunizem? Capitalizem?
Irrelevantno.
Fact:
Folka je preveč.
Fact:
Bo treba malo znukat.
Fact?
Menda že aprila. (Vance)
Mi pa tukaj o ideoloških razlikah med Grasuplim in Lublano.
Get a life! (While you still can).

Zgodovina sprememb…

nurmaln ::

Socializem? Komunizem? Capitalizem?
Irrelevantno.

Daleč od tega da bi bilo irelevantno.
Fact:
Folka je preveč.

Not a fact. Zaenkrat se kaže da več kot nas je, bolje nam je.
Fact:
Bo treba malo znukat.

Psychopath much?
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln

Truga ::

Folka ni prevec, samo treba bo malo razmislit, kaj bomo kurili in kaj bomo zrli, ker s trenutnim nacinom ne bo slo vec dalec.



Tole je samo 4 stopinje razlike. V 100 letih pricakujemo se vec pri trenutnih razmerah in rasti izpustov.

Pa ignorirajte tiste napise na sliki, kako bomo lahko hrano pridelali v sibiriji/kanadi. V sibiriji zaradi tajanja permafrosta se par 100 let ne bo primernih pogojev. V kanadi je pa vecinoma 1-2m prsti, pol se zacne pa skala. V takih pogojih ne raste prakticno nic v zadovoljivih kolicinah.

Cervantes ::

Rayši psycho koker lamb.

ZaphodBB ::

Menda že aprila. (Vance)

Menda že eno leto živimo v posledicah jedrskega holokavsta.
"Naši dedje so se borili za to, da lahko odločamo
o lastni usodi - ne o usodi drugih ljudi." -jype

nurmaln ::

Truga je izjavil:

Folka ni prevec, samo treba bo malo razmislit, kaj bomo kurili in kaj bomo zrli, ker s trenutnim nacinom ne bo slo vec dalec.

To preprosteži mislite že nekaj sto let, da še malo pa ne bo šlo več. Dokler bomo imeli dovolj energije, nam ne bo hudega. Če te skrbi pridelava hrane, se samo zamisli nad dejstvom, da se povsod na svetu prideluje hrano samo v eni etaži.
Pa upam da ti domišljija ne seže samo toliko daleč da boš povedal, da se 30-nadstropne tovarne s tlorisom nekaj kvadratnih kilometrov, v katerih se prideluje krompir, danes ne izplačajo.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln

Timurlenk ::

Truga je izjavil:

Folka ni prevec, samo treba bo malo razmislit, kaj bomo kurili in kaj bomo zrli, ker s trenutnim nacinom ne bo slo vec dalec.



Tole je samo 4 stopinje razlike. V 100 letih pricakujemo se vec pri trenutnih razmerah in rasti izpustov.

Pa ignorirajte tiste napise na sliki, kako bomo lahko hrano pridelali v sibiriji/kanadi. V sibiriji zaradi tajanja permafrosta se par 100 let ne bo primernih pogojev. V kanadi je pa vecinoma 1-2m prsti, pol se zacne pa skala. V takih pogojih ne raste prakticno nic v zadovoljivih kolicinah.

No ja, problem je večplasten - na območjih, kjer živijo milijarde ljudi bo z predvidenim 2-3 stopinjskim dvigom povprečne temperature (to je best case scenario, worst case je 5 ali 6 stopinj) onemogočeno kmetovanje, se bo pa zaradi tega sprostilo novo ozemlje v kanadi, na aljaski in v ruski tajgi. Drug problem je seveda ta, da moderno kmetijstvo, ki vzdržuje 6 milijard ljudi (lahko bi jih tudi 8 ali 10), ni možno brez nekaterih surovin (modernega kmetovanja ni npr. brez fosforja, ki pa ga je že začelo primanjkovati - Phosphorus is just as important to agriculture as water. But a lack of availability and accessibility of phosphorus is an emerging problem that threatens our capacity to feed the global population. Like nitrogen and potassium, it is a nutrient that plants take up from the soil and it is crucial to soil fertility and crop growth. https://www.sciencedaily.com/releases/2.... Seveda tudi mnoge druge panoge uporabljajo relativno redke surovine (antimonij in drugi rare earth materials, od katerih je naša civilizacija življenjsko odvisna). Brez konkretnega znanstevega preboja (in kot so že potekali pogvori v nekaterih drugih temah - znanstveni razvoj se upočasnjuje, prebojev ni več, večinoma gre še zgolj za optimizacije obstoječih tehnologij) bo konec stoletja prinesel propad naše civilizacije - seveda bi se lahko že zdavnaj šli komunizem in bi kolektivno upravljali z viri in okoljem, amapk jebiga, treba met profit. Do konca stoletja bomo morali nehati uporabljati vse tehnologije, ki vsebujejo rear-earth materiale, kmetijstvo bo lahko vzdrževalo zgolj peščico sedanje populacije etc. etc.

Seveda poti nazaj niti ni več - edino če do konca desetletja okoli 6 milijard ljudi za 100 % preneha z uporabo in potrošnjo resursov ... kar pa se seveda v praksi dogaja je to, da zgolj še naprej prilivamo olje na megapožar. Ampak hej, it's good to go out with a bang.

p.s. še odgovor unmu normalenmu: ja, iz revščine lahko dvignemo še dodatne stomilijone ljudi, če bomo rekli, da je revščina pod .8 dolarjev na dan, namest 1.25 :))

nurmaln je izjavil:

Truga je izjavil:

Folka ni prevec, samo treba bo malo razmislit, kaj bomo kurili in kaj bomo zrli, ker s trenutnim nacinom ne bo slo vec dalec.

To preprosteži mislite že nekaj sto let, da še malo pa ne bo šlo več. Dokler bomo imeli dovolj energije, nam ne bo hudega. Če te skrbi pridelava hrane, se samo zamisli nad dejstvom, da se povsod na svetu prideluje hrano samo v eni etaži.
Pa upam da ti domišljija ne seže samo toliko daleč da boš povedal, da se 30-nadstropne tovarne s tlorisom nekaj kvadratnih kilometrov, v katerih se prideluje krompir, danes ne izplačajo.


Gospod genocid - problem je vse večje pomanjkanje surovin, ki kmetijstvo na tej skali sploh omogočajo.
Demokracija je zdej v drugem planu, to je vendar jasno.

Zgodovina sprememb…

Truga ::

Timurlenk je izjavil:

Seveda poti nazaj niti ni več - edino če do konca desetletja okoli 6 milijard ljudi za 100 % preneha z uporabo in potrošnjo resursov ... kar pa se seveda v praksi dogaja je to, da zgolj še naprej prilivamo olje na megapožar. Ampak hej, it's good to go out with a bang.

ZaphodBB ::

No ja, problem je večplasten - na območjih, kjer živijo milijarde ljudi bo z predvidenim 2-3 stopinjskim dvigom povprečne temperature (to je best case scenario, worst case je 5 ali 6 stopinj) onemogočeno kmetovanje, se bo pa zaradi tega sprostilo novo ozemlje v kanadi, na aljaski in v ruski tajgi.

Ti si še na starem programu? Zdej se ne govori več o konkretnih številkah, zaradi divergence med IPCC-jevim modelom, zdej se samo še krili z rokami.

Glej kako to dela Truga - on je že na updejtanem firmwaru.

https://www.sciencedirect.com/science/a...
"Naši dedje so se borili za to, da lahko odločamo
o lastni usodi - ne o usodi drugih ljudi." -jype

Timurlenk ::

ZaphodBB je izjavil:

No ja, problem je večplasten - na območjih, kjer živijo milijarde ljudi bo z predvidenim 2-3 stopinjskim dvigom povprečne temperature (to je best case scenario, worst case je 5 ali 6 stopinj) onemogočeno kmetovanje, se bo pa zaradi tega sprostilo novo ozemlje v kanadi, na aljaski in v ruski tajgi.

Ti si še na starem programu? Zdej se ne govori več o konkretnih številkah, zaradi divergence med IPCC-jevim modelom, zdej se samo še krili z rokami.

Glej kako to dela Truga - on je že na updejtanem firmwaru.

https://www.sciencedirect.com/science/a...


No ja, saj tudi zanikanje dviga temperatur nič ne pomaga, ker četudi se nič ne bo spremenilo, bo do okoli 2030 povpraševanje po fosforju preseglo ponudbo, tako da se bo v deželah, ki si ne bodo mogle privoščiti fosforiziranih gnojil, v desetletju uničila rodovitnost zemlje. S tem, da je večina s fosforjem bogatih (okol 43 % svetovnih zalog) na Kitajskem, nekaj pa ga imajo še Maroko, Tunizija, Jordanija, Brazilija in Rusija.
Demokracija je zdej v drugem planu, to je vendar jasno.

Zgodovina sprememb…

ZaphodBB ::

No ja, saj tudi zanikanje dviga temperatur nič ne pomaga, ker četudi se nič ne bo spremenilo, bo do okoli 2030 povpraševanje po fosforju preseglo ponudbo, tako da se bo v deželah, ki si ne bodo mogle privoščiti fosforiziranih gnojil, v desetletju uničila rodovitnost zemlje. S tem, da je večina s fosforjem bogatih (okol 43 % svetovnih zalog) na Kitajskem, nekaj pa ga imajo še Maroko, Tunizija, Jordanija, Brazilija in Rusija.

Want to place a long bet sir?
"Naši dedje so se borili za to, da lahko odločamo
o lastni usodi - ne o usodi drugih ljudi." -jype

nurmaln ::

Timurlenk je izjavil:

Gospod genocid - problem je vse večje pomanjkanje surovin, ki kmetijstvo na tej skali sploh omogočajo.

Pomanjkanje surovin ni problem. Najbrž zemlja z lahkimi plini izgubi nekaj mase vsako leto, ampak dajmo to zanemarit. Če govoriš o pomanjkanju kakšnih drugih surovin pa tako kot že rečeno, gre za pomanjkanje vaše domišljije (in znanja).

Timurlenk je izjavil:

No ja, saj tudi zanikanje dviga temperatur nič ne pomaga, ker četudi se nič ne bo spremenilo, bo do okoli 2030 povpraševanje po fosforju preseglo ponudbo, tako da se bo v deželah, ki si ne bodo mogle privoščiti fosforiziranih gnojil, v desetletju uničila rodovitnost zemlje.

Ja grozno. Pa veš kaj bo tudi hudo? Ko bo zmanjkalo površin za gojenje ovsa, in ne bomo mogli več povečevati števila konjskih vpreg in se bo vsa globalna logistika ustavila. OMG, THE END IS COMMING!
Potem enkrat nam bo pa še premoga zmanjkalo, da se bodo vse parne lokomotive ustavile. Potem smo pa res pogubljeni.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: nurmaln ()

Truga ::

ZaphodBB je izjavil:

No ja, problem je večplasten - na območjih, kjer živijo milijarde ljudi bo z predvidenim 2-3 stopinjskim dvigom povprečne temperature (to je best case scenario, worst case je 5 ali 6 stopinj) onemogočeno kmetovanje, se bo pa zaradi tega sprostilo novo ozemlje v kanadi, na aljaski in v ruski tajgi.

Ti si še na starem programu? Zdej se ne govori več o konkretnih številkah, zaradi divergence med IPCC-jevim modelom, zdej se samo še krili z rokami.

Glej kako to dela Truga - on je že na updejtanem firmwaru.

https://www.sciencedirect.com/science/a...

lol

climate change isn't real folks, you heard it here first

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Truga ()

nurmaln ::

Truga je izjavil:

climate change isn't real folks, you heard it here first

Kdo je pa kdaj trdil da se klima ne spreminja? Vsaj zadnjih nekaj milijard let ni bila prav zelo stabilna, za prej pa nisem prepričan.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln

ZaphodBB ::

climate change isn't real folks, you heard it here first

No le glej Timurlenk. Tole je cutting edge. Pravi borci za okolje se ne matrajo s številkami, temveč kritikom polagajo besede v usta.
"Naši dedje so se borili za to, da lahko odločamo
o lastni usodi - ne o usodi drugih ljudi." -jype

Cervantes ::

nurmaln je izjavil:

Truga je izjavil:

climate change isn't real folks, you heard it here first

Kdo je pa kdaj trdil da se klima ne spreminja? Vsaj zadnjih nekaj milijard let ni bila prav zelo stabilna, za prej pa nisem prepričan.

Točno tako.
Pa še planet se segreva že zadnjih 12k let, od zadnje ledene dobe naprej.
Hvalabogu.

jype ::

nurmaln je izjavil:

COMMING
Shows what you know.

ZaphodBB je izjavil:

No le glej Timurlenk. Tole je cutting edge. Pravi borci za okolje se ne matrajo s številkami, temveč kritikom polagajo besede v usta.
Z ultradesničarskimi troli se je najbolj učinkovito pogovarjat na tak način.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

ZaphodBB ::

Z ultradesničarskimi troli se je najbolj učinkovito pogovarjat na tak način.

ultra mega ?
"Naši dedje so se borili za to, da lahko odločamo
o lastni usodi - ne o usodi drugih ljudi." -jype

jype ::

ZaphodBB je izjavil:

ultra mega ?
Ne veš, kaj pomeni ultra? Ultravijolična svetloba povzroča kožnega raka, ultradesničarstvo pa možganskega.

ZaphodBB ::

Ne veš, kaj pomeni ultra? Ultravijolična svetloba povzroča kožnega raka, ultradesničarstvo pa možganskega.

Jypisticizem pa raka na prostati?
"Naši dedje so se borili za to, da lahko odločamo
o lastni usodi - ne o usodi drugih ljudi." -jype

jype ::

ZaphodBB je izjavil:

Jypisticizem pa raka na prostati?
Morda za tiste, ki te reči počnejo narobe.

Knjiga za pravilno izvajanje jypetiranja je na voljo v omejenih količinah za 55 evrov plus poštnina.

ZaphodBB ::

Morda za tiste, ki te reči počnejo narobe.

Misliš, da izbira sedeža ni bolj kot ne odvisna od sreče? Glede na to, da dajo ljudje več na barvo kot ergonomijo...
"Naši dedje so se borili za to, da lahko odločamo
o lastni usodi - ne o usodi drugih ljudi." -jype

jype ::

ZaphodBB je izjavil:

Misliš, da izbira sedeža ni bolj kot ne odvisna od sreče? Glede na to, da dajo ljudje več na barvo kot ergonomijo...
V kapitalizmu verjetno res. V socializmu je skrb za zdravje prostate naloga družbe, zato so vsi sedeži ergonomski.

ZaphodBB ::

V kapitalizmu verjetno res. V socializmu je skrb za zdravje prostate naloga družbe, zato so vsi sedeži ergonomski.

LMAO IRL
"Naši dedje so se borili za to, da lahko odločamo
o lastni usodi - ne o usodi drugih ljudi." -jype

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: ZaphodBB ()

Cervantes ::

Od volitev do prostate... ni dolga pot.

gus5 ::

Smrekar1 je izjavil:

Problem je v tem, da levaki ne vidite prek ideoloških plašnic.
Liberalni apologet tržnega fundamentalizma pri drugih opazi ideološke plašnice, svojih ne. Sam se ima očitno za nekoga, ki pridiga objektivno Resnico z ne-ideološke prižnice. Tudi Stalin je menil, da pozna objektivne zakone zgodovine, imel se je za neke vrste družbenega inženirja, strokovnjaka, ki upravlja družbo, strogo sledeč objektivnim zakonom dialektičnega materializma. Božji Resnici in božjemu načrtu, v katerem naj bi bila zapisana usoda vsakega od nas, sledijo tudi katoliški dogmatiki. Ni čudno, da je Franc Rode v intervjuju z Vesno Milek na TVS tvezil, da biblija ni pravljica, fabula, pač pa gola Resnica. Rode sledi biblijski Resnici, Stalin je dialektični, dogmatiki ekonomskega liberalizma pa tržni. Noben od teh poznavalcev Resnice svojih ideoloških fantazij ne prepozna kot ideološke.

Smrekar1 je izjavil:

Za vse troje je delavec kompenziran s plačo.
Ni kompenziran z mezdo, ker mezda ni razumljena kot akontacija na pričakovani profit, ni razumljena kot kompenzacija za delo, pač pa kot nakup blaga – delovne sile. Za kapitalista so sredstva, namenjena izplačilom mezd, strošek, določen s kvazi-objektivnimi zakoni trga dela. Rečeno drugače: mezdno razmerje delavca zvede na blago (beri: ga razčloveči), ker blago nima pravic, lahko kapitalist delavca tudi odtuji od sadov njegovega truda/kreativnosti oz. razlasti, saj mu odreče pravico do participacije pri delitvi profita. Razlaščanje zajame vse zaposlene, tiste, ki proizvajajo blaga, in tiste, ki opravljajo storitve (skladiščniki, snažilke ipd.).

Razlaščanje in izkoriščanje v informacijskih družbah zajame tudi tiste, ki sploh niso v mezdnem razmerju. Kapitalistično izkoriščanje v informacijskih družbah, v katerih živimo, ni več zgolj 'formalno' (tj. ni vezano le na mezdno razmerje, na 'službo'), pač pa je vse bolj in v vse večjem obsegu povezano s prostočasnimi dejavnostmi. Primeri tovrstnega izkoriščanja: zajemanje, zbiranje in trženje uporabniških (zasebnih) podatkov s strani podjetji kot so FB, Twitter (socialna omrežja), Google (spletni iskalniki), MS (zbiranje podatkov glede življenjskih (potrošniških idr.) navad uporabnikov s pomočjo OS) itd. Danes so družbe v celoti spremenjene v produktivne 'tovarne', v katerih si lastniki IT in ponudniki 'zastonjskih' IT-storitev (prek zbiranja in trženja zasebnih podatkov) prilaščajo sadove kognitivnega in afektivnega dela uporabnikov IT oz. potrošnikov.

Smrekar1 je izjavil:

Investitor lahko izgubi ves denar, ki ga je v podjetje vložil in povrhu izgubi vir dohodka. Delavec lahko izgubi samo vir dohodka. Obrazloži kako je torej delavec podvržen hujšemu ali enakemu tveganju.
Prav zaposleni so tisti, ki najbolj občutijo posledice propadlih poslov, ne investitorji, ki praviloma ne končajo na cesti brez vsega. Zaposlenim neredko ne izplačajo niti obljubljenih, tržno 'zajamčenih' mezd, iz stečajne mase, namenjene za plačilo terjatev upnikov, pa so praviloma najprej poplačane banke, razni drugi upniki, šele na koncu delavci. Jasno, če v razdelitveni masi sploh kaj ostane za njihovo poplačilo.

Smrekar1 je izjavil:

Torej zagovarjaš med drugim tudi sužnjelastništvo.
Ne, verjetno ga ti, ki slepo zagovarjaš pravico do zasebne lastnine. Sužnjelastništvo ni pravica, a to lastnikom sužnjev in kapitalistom dolgo ni bilo jasno, dokler se niso sužnji uprli (vsaj na Haitiju). Zagovornik sužnjelastništva v posedovanju ljudi prepozna pravico in sužnjem odreka pravico do samolastništva, podobno kot kapitalist delavcem pravico do profita, ki ga (so)ustvarijo. Za razliko od delavcev so sužnji ljudje, ki se jim odreka tako pravica do produktov njihovega dela kot pravica do samo-lastništva. So torej popolnoma razlaščeni, tudi sebe, svojih teles ne posedujejo. Mezdnim delavcem v kapitalizmu je sicer formalno priznana pravica samolastništva, torej ne morejo biti zakonita last drugih oseb, toda ekonomska nujnost jih prisili, da privolijo v pogoje, ki so skoraj enako neugodni, kot če bi bil dejansko sužnji – so le resurs za kapitaliste.

Smrekar1 je izjavil:

Participacija zaposlenih pri dobičku je definicija socializacije dobička.
Komentar, značilen za liberalne apologete tržnega fundamentalizma, ki zaposlenim odrekajo vsako lastninsko pravico do dobička oz. pravico do razpolaganja z dobičkom. Neoliberalci delavcu odrekajo pravico odločanja, vidijo ga zgolj kot resurs za druge oz. zase. Ker je prisiljen sodelovati v lastninskem sistemu, je delavec pravzaprav prisiljeni koristiti drugim; zveden je na sredstvo za dosego ciljev/koristi drugih. Jasno, neoliberalci ne bojo priznali, da so ljudje prisiljeni sodelovati v lastninskem sistemu, raje bojo tvezili, da se prosto odločijo za sodelovanje. Element prisile jim v sled ideološke slepote uide.

Smrekar1 je izjavil:

Levji delež dviga je prišel na račun inovacij in ustvarjanja nove vrednosti tam, kjer je prej ni bilo.
Jep, v zgodnji fazi akumulacije kapitala predvsem inovacij v podrejanju kolonij in pobijanju staroselcev, transportu sužnjev in izkoriščanju njihovega dela.

Smrekar1 je izjavil:

ZDA so demokracijo postavile pred več kot 200 leti. Njihov model je močno zastarel, potreben je temeljite prenove in prevetritve, ampak zaenkrat še nekako funkcionira.
Demokracija v ZDA pravzaprav nikoli ni delovala. Večina prebivalstva je bila dolgo povsem izključena iz političnega odločanja; omejitve so bile različne: premoženjski cenzus, suženjstvo oz. 'rasa', spol. ZDA že od začetka delujejo kot plutokracija, v kateri imajo odločilno besedo bogati, belopolti, moški. Dvopartijski sistem, zlizan z ekonomskimi centri moči. ZDA so pravzaprav primer, da kapitalistične plutokracije nikoli ne 'dozorijo' v demokracije.

Smrekar1 je izjavil:

Vsekakor je dokaz da trikotno trgovanje z industrializacijo ni imelo posebne zveze. Velika Britanija je sužnjelastništvo prepovedala l.1833, deset let kasneje se je razmahnila industrijska revolucija.
Industrijska revolucija v VB se je začela bistveno prej, vsaj 1760. Že v zgodnji fazi industrializacije so imeli podjetniki koristi od suženjskega dela v kolonijah oz. od uvoza surovin; ne le z območja britanskih kolonij, tudi iz kolonij, ki niso bile neposredno pod britanskim nadzorom. Tudi zato nima veze, kdaj je VB prepovedala sužnjelastništvo. Saj ni prepovedala tudi trgovine z blagi/surovinami, pridobljenimi s pomočjo dela sužnjev. Dobički od trgovine ter surovine so omogočali industrializacijo. Kljub prepovedi posedovanja sužnjev so britanski ladjarji še lep čas služili s prevozi sužnjev. Z abolicijo leta 1833 je VB osvobodila 800.000 sužnjev, vlada je odškodnine zaradi izgube 'lastnine' plačala kar 46.000 lastnikom sužnjev, sužnji niso dobili nič. Še en izmed cinizmov kapitalizma, ki varuje predvsem zasebno lastništvo oz. lastništvo kapitala.

Smrekar1 je izjavil:

Tržni zakoni... Ne potekajo mimo volje in zavesti posameznika, so posledica volje in zavesti pretežnega dela posameznikov. Enako kot so obstoj države, zakoni in mlečni riž posledica delovanja človeških skupnosti tudi tržni zakoni opisujejo delovanje človeških skupnosti. Levaki potem pravite, da nam je to nenaravno. Dragi moj, za ljudi so tržni zakoni naravni toliko kot pokončna hoja.
Pokončna hoja je sicer biofizično pogojena, a ni naravni fenomen, t. j. človek se je mora naučiti. Ne sam, hoditi pokončno ga naučijo druga pokončno hodeča in solidarna, neprofitno usmerjena bitja. ;) Socializacija posameznika vsebuje dva momenta: i) inkulturacijo (sprejemanje specifične kulture, kulturnih norm); ii) učlovečenje (učenje hoje, govorjenje…). Skupno z ideologijami, tudi tržno, je pokončni hoji to, da je posledica socializacije. A za liberalne apologete tržnega kapitalizma so tako pokončna hoja kot tržne zakonitosti, praviš, naravne. ;(( Kot mlečni riž. :)) Tudi država je zate naravna? :))

Smrekar1 je izjavil:

Represija v Čilu ni imela nobene povezave z vpeljavo kapitalizma
Represija v Čilu je imela tudi ekonomske cilje – ekonomsko liberalizacijo, deregulacijo, privatizacijo. Prav zato so Pinocheta podpirale bogate družine, bogata kasta. Ne le v Čilu, zgodba je podobna tudi v drugih južnoameriških banana republikah; bogataši podpirajo diktatorje, ki izpeljejo neoliberalne ekonomske reforme. Podpirale so jih tudi korporacije iz ZDA, seveda tudi vlada ZDA, kot ekonomski svetovalci pa so jim služili neoliberalni guruji, kot sta Milton Friedman ali von Hayek. Torej ljudje, ki imajo raje liberalistične vojaške diktature kot demokracije brez ekonomskega liberalizma.

Smrekar1 je izjavil:

Kakšna je povezava med obdavčitvijo nepremičnin in med uveljavljanjem pravice delavca do participacije pri dobičku podjetja s pravico močnejšega?
Debata se je začela z razmišljanjem o povezanosti med ekonomsko močjo in politično močjo: v kapitalizmu ekonomska moč omogoča politično moč, koncentracija prve koncentracijo druge. Tako obdavčitev nepremičninskega premoženja kot participacija zaposlenih pri delitvi dobičkov prispevata k razpršitvi ekonomske moči in posledično tudi razpršitvi politične moči v družbi oz. k večji stopnji demokracije in bolj pluralni družbi.

next3steps ::

Zakaj je delitev dobička nesmiselna med zaposlene, če si le te ne solastijo podjetja, je jasno.

jype ::

next3steps je izjavil:

Zakaj je delitev dobička nesmiselna med zaposlene, če si le te ne solastijo podjetja, je jasno.
Zakaj je delitev dobička med lastnike nesmiselna, če ga ti ne ustvarjajo s svojim delom, je jasno.

Wrop ::

Dobiček morajo dobiti tudi stroji, saj oni opravijo najtežja dela.

nurmaln ::

Wrop je izjavil:

Dobiček morajo dobiti tudi stroji, saj oni opravijo najtežja dela.

Zmagu! :))
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln

Unilseptij ::

nurmaln je izjavil:

Unilseptij je izjavil:

Kaj zdaj bluziš... jaz pravim, da naj podjetje izplačuje del dobička zaposlenim, če želi, lahko tudi preko deljenja deležev. Ali pa naj da keš. Verjemi, delavec bo vesel česarkoli :D.

Kdo bluzi? Ti si rekel
Naj podjetje vsako leto polovico dobička nameni za nakup/izdajo lastnih delnic, ki naj jih potem razdeli med zaposlene. Ti pa jih lahko tudi prodajo, če želijo samo keš, po možnosti nazaj podjetju.

Ko se ti pa pove da imaš glupe ideje, se pa nazaj potegneš pa kao ne veš o čem govorim.

Lahko ti pa na hitro povem da je tudi tvoja modificirana ideja, še vedno glupa. Še vedno bodo zaposleni v javni upravi želeli vedeti kaj pa oni dobijo. Še vedno ne vem kako boš prisilil v delitev dohodka s.p.je. Še vedno nisi rešil vprašanja malih podjetij, v katerih lastnik brez najmanjšega problema prikazuje NIČ dobička, ob tem da si pač izplačuje 30.000EUR plače in stroškov. Kaj pa zaposleni v društvih, ker 'ne sme' biti dobička. Kaj pa v dobrodelnih organizacijah. Pa če bi ti s svojim francozom dejansko znal 'rešiti' kakšnega od zgornjih vprašanj (pa jih ne znaš), še vedno ostane vsakemu podjetniku zelo enostavna računica - za zaposlenega je pripravljen plačati 1500EUR bruto. Če ne bo 'tvojih' glupih zakonov, bo delavec dobil 1000EUR neto plače. Če boš sforsiral svoj zakon bo pa delavcu ponudil 900EUR, ker ve da mu bo moral dati še 100 od dobička.
Kaj pa dejstvo, da se od udeležbe pri dobičku na primer ne plačuje prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, pa za pokojnine, pa tako naprej? Kar pomeni da se bo efektivno zaradi tvoje pogruntavščine še manj sredstev stekalo v te blagajne, ki že tako propadajo. Pa ko boš šel v penizjo se ti ti prejemki ne bodo vštevali v osnovo. Pa...

In po tvoje je Apache spet popravljen. Bravo.


Ne vem, kaj pleteničiš... V panogah, kjer dobička ni, se ga pač ne deli. Bistvo vsega je, da se dobiček, kjer pač je, deli med zaposlene, ki ga ustvarijo. Seveda vedno lahko lastnik plače dvigne tako, da dobička ni, kar je tudi OK. Point vsega tega je, da imajo zaposleni nekaj od tega, kar ustvarijo, in to v poštenem razmerju, na tak ali drugačen način. Drugače pa imamo po Marxu pač klasično izkoriščanje, saj dobiček pride lahko samo od nesorazmerja med vrednostjo, ki jo plača delodajalec delavcu, in vrednostjo, po kateri proda tisto, kar so delavci ustvarili. V pravem, "idealnem" kapitalizmu, je to v resnici anomalija oziroma neuravnovešenost trga, saj bi po kapitalistični logiki to moralo pripeljati do pojava konkurenta, ki bi isto prodajal ceneje oziroma delavce plačeval bolje in zato odžiral prostor in dobiček prvemu podjetju.

MrStein je izjavil:

Unilseptij je izjavil:


Kakšnega dolga? Kdo je dejansko dolžan? Dolžno je podjetje, kjer naj bi lastnik pobiral dobiček (zakaj že v celoti?), delavci pa vlagali 8 ur svojega življenja na dan.

Za kar so bili lepo sproti plačani.
Enako kot recimo dobavitelji surovin. (a z njimi je firma tudi dolžna deliti dobiček?)

Dobavitelji surovin naj svoj dobiček delijo s svojimi zaposlenimi. Mešaš zaposlene s strankami.

MrStein je izjavil:

Oziroma povejmo tako: Včeraj sem bil pri frizerju. On meni striženje, jaz njemu denar (po ceniku s katerim se oba strinjava).

A bi mu po tej ideji bil tudi dolžan še del svoje plače? Kaki delež? Kaj pa če sem nezaposlen?
Če hodim k njemu redno, mu moram mesečno 10% svoje plače nakazovati (zraven plačila po ceniku)?


Tudi tukaj mešaš stranke z zaposlenimi. Delitev dobička je v osnovi dejanje, s katerim priznamo, da človek ni robot in njegovo delo ni samo produkt, ki se prosto kupuje in prodaja, brez oziranja na to, kaj ljudje dejansko naredijo in kako uspešni so pri tem.

nurmaln ::

Unilseptij je izjavil:

Point vsega tega je, da imajo zaposleni nekaj od tega, kar ustvarijo, in to v poštenem razmerju

Aja to si hotel rečt. Pol pa ni problema, to že imajo, reče se temu 'plača'. Amazing, right? Kako da se ni že kdo pred tabo tega spomnil.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln

next3steps ::

Seveda vedno lahko lastnik plače dvigne tako, da dobička ni, kar je tudi OK
Zakaj se pa ne bi direktorju kupilo še ene jahte?
Vii sanjači sanjate neuresničljive sanje. Vidite samo idealen izid. Ker ste neumni, ne vidite, kaj se bo zgodilo. Ko bo dobiček, dobi direktor novo jahto, lastnik pa 3 nove hotele v Zagrebu in Milanu. Ko bo izguba, jah, jo bodo pa delavci krili.
Kdor zagovarja takšno rešitev, je milo rečeno KRETEN. In ne kreten v smislu deficience joda. Tisti si namreč niso sami krivi.

nurmaln ::

Unilseptij je izjavil:

...saj bi po kapitalistični logiki to moralo pripeljati do pojava konkurenta, ki bi isto prodajal ceneje oziroma delavce plačeval bolje in zato odžiral prostor in dobiček prvemu podjetju.

In točno to se dogaja. Bravo, sej počasi boš začel dojemat.

Unilseptij je izjavil:

Delitev dobička je v osnovi dejanje, s katerim priznamo, da človek ni robot in njegovo delo ni samo produkt, ki se prosto kupuje in prodaja, brez oziranja na to, kaj ljudje dejansko naredijo in kako uspešni so pri tem.

Od kje ti pa ideja da plača ni odvisna od tega kaj ljudje dejansko naredijo in kako uspešni so pri tem?
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: nurmaln ()

Unilseptij ::

nurmaln je izjavil:

Unilseptij je izjavil:

...saj bi po kapitalistični logiki to moralo pripeljati do pojava konkurenta, ki bi isto prodajal ceneje oziroma delavce plačeval bolje in zato odžiral prostor in dobiček prvemu podjetju.

In točno to se dogaja. Bravo, sej počasi boš začel dojemat.

Aha, torej praviš, da so visoki dobički anomalija in to v resnici škodi podjetju. Zakaj potem nasprotuješ delitvi dobička, ki bi zmanjšalo to anomalijo?

nurmaln je izjavil:

Unilseptij je izjavil:

Delitev dobička je v osnovi dejanje, s katerim priznamo, da človek ni robot in njegovo delo ni samo produkt, ki se prosto kupuje in prodaja, brez oziranja na to, kaj ljudje dejansko naredijo in kako uspešni so pri tem.

Od kje ti pa ideja da plača ni odvisna od tega kaj ljudje dejansko naredijo in kako uspešni so pri tem?

Povej to Foxconn-ovim delavcem na Kitajskem. Pa tudi kje bliže bi se našlo primerov.

nurmaln ::

Unilseptij je izjavil:

nurmaln je izjavil:

Unilseptij je izjavil:

...saj bi po kapitalistični logiki to moralo pripeljati do pojava konkurenta, ki bi isto prodajal ceneje oziroma delavce plačeval bolje in zato odžiral prostor in dobiček prvemu podjetju.

In točno to se dogaja. Bravo, sej počasi boš začel dojemat.

Aha, torej praviš, da so visoki dobički anomalija in to v resnici škodi podjetju. Zakaj potem nasprotuješ delitvi dobička, ki bi zmanjšalo to anomalijo?

Ne, pravim da narest konkurenta Applu ni lahka zadeva. Če bi bila, bi pa zaposleni (tako kot kupci) veselo prehajali med firmama in se seveda 'zažirali' v dobiček podjetja.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln

next3steps ::

Unilseptij je izjavil:

nurmaln je izjavil:

Unilseptij je izjavil:

...saj bi po kapitalistični logiki to moralo pripeljati do pojava konkurenta, ki bi isto prodajal ceneje oziroma delavce plačeval bolje in zato odžiral prostor in dobiček prvemu podjetju.

In točno to se dogaja. Bravo, sej počasi boš začel dojemat.

Aha, torej praviš, da so visoki dobički anomalija in to v resnici škodi podjetju. Zakaj potem nasprotuješ delitvi dobička, ki bi zmanjšalo to anomalijo?

nurmaln je izjavil:

Unilseptij je izjavil:

Delitev dobička je v osnovi dejanje, s katerim priznamo, da človek ni robot in njegovo delo ni samo produkt, ki se prosto kupuje in prodaja, brez oziranja na to, kaj ljudje dejansko naredijo in kako uspešni so pri tem.

Od kje ti pa ideja da plača ni odvisna od tega kaj ljudje dejansko naredijo in kako uspešni so pri tem?

Povej to Foxconn-ovim delavcem na Kitajskem. Pa tudi kje bliže bi se našlo primerov.

Bo treba malce prebrat kot pa samo ta govna.

nurmaln ::

Unilseptij je izjavil:

nurmaln je izjavil:


Od kje ti pa ideja da plača ni odvisna od tega kaj ljudje dejansko naredijo in kako uspešni so pri tem?

Povej to Foxconn-ovim delavcem na Kitajskem. Pa tudi kje bliže bi se našlo primerov.

Očitno že ne naredijo toliko kot si ti misliš da naredijo. Ali pa da boš lažje razumel 'ne prispevajo' toliko končni vrednosti produkta, kot ti misliš da prispevajo.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln

MrStein ::

Unilseptij je izjavil:


Tudi tukaj mešaš stranke z zaposlenimi. Delitev dobička je v osnovi dejanje, s katerim priznamo, da človek ni robot in njegovo delo ni samo produkt, ki se prosto kupuje in prodaja, brez oziranja na to, kaj ljudje dejansko naredijo in kako uspešni so pri tem.

Prosto sem kupil storitev striženja. Prejel, ter plačal.
Kaj dodatnega bi še naj bilo?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

next3steps ::

S frizerjem si pozabil deliti dobiček, ki si ga ustvaril lani s prodajo bitcoinev, ki si jih kupil pred 3 leti. Preklet bodi prasec ostudni.

Smrekar1 ::

gus5 je izjavil:

Liberalni apologet tržnega fundamentalizma pri drugih opazi ideološke plašnice, svojih ne. Sam se ima očitno za nekoga, ki pridiga objektivno Resnico z ne-ideološke prižnice. Tudi Stalin je menil, da pozna objektivne zakone zgodovine, imel se je za neke vrste družbenega inženirja, strokovnjaka, ki upravlja družbo, strogo sledeč objektivnim zakonom dialektičnega materializma. Božji Resnici in božjemu načrtu, v katerem naj bi bila zapisana usoda vsakega od nas, sledijo tudi katoliški dogmatiki. Ni čudno, da je Franc Rode v intervjuju z Vesno Milek na TVS tvezil, da biblija ni pravljica, fabula, pač pa gola Resnica. Rode sledi biblijski Resnici, Stalin je dialektični, dogmatiki ekonomskega liberalizma pa tržni. Noben od teh poznavalcev Resnice svojih ideoloških fantazij ne prepozna kot ideološke.


Poleg ideoloških plašnic je problem tudi psevdointelektualno nabijanje, ki pri levakih rado nadomešča argumentirano debato.

Ni kompenziran z mezdo, ker mezda ni razumljena kot akontacija na pričakovani profit, ni razumljena kot kompenzacija za delo, pač pa kot nakup blaga – delovne sile.


Mezda je urna postavka. Levji delež zaposlitev pri nas in po svetu ima mesečno postavko, ki ni neposredno odvisna od delavnih ur. Razlika je kar precejšnja. Nadalje, plačilo za nakup nečesa je razumljeno kot kompenzacija za kupljeno stvar. Plača je torej definirana kot kompenzacija za delo. Kako jo ti razumeš ne vem, vem pa, da dlje od parol res ne vidiš.

Za kapitalista so sredstva, namenjena izplačilom mezd, strošek, določen s kvazi-objektivnimi zakoni trga dela. Rečeno drugače: mezdno razmerje delavca zvede na blago (beri: ga razčloveči), ker blago nima pravic, lahko kapitalist delavca tudi odtuji od sadov njegovega truda/kreativnosti oz. razlasti, saj mu odreče pravico do participacije pri delitvi profita. Razlaščanje zajame vse zaposlene, tiste, ki proizvajajo blaga, in tiste, ki opravljajo storitve (skladiščniki, snažilke ipd.).


Še več psevdointelektualizma. Veš, za marsikaj zgoraj imamo tudi primernejše izraze. Nimamo mezd, imamo plače, nimamo profitov ampak dobičke in tako dalje.

Razlaščanje in izkoriščanje v informacijskih družbah zajame tudi tiste, ki sploh niso v mezdnem razmerju. Kapitalistično izkoriščanje v informacijskih družbah, v katerih živimo, ni več zgolj 'formalno' (tj. ni vezano le na mezdno razmerje, na 'službo'), pač pa je vse bolj in v vse večjem obsegu povezano s prostočasnimi dejavnostmi. Primeri tovrstnega izkoriščanja: zajemanje, zbiranje in trženje uporabniških (zasebnih) podatkov s strani podjetji kot so FB, Twitter (socialna omrežja), Google (spletni iskalniki), MS (zbiranje podatkov glede življenjskih (potrošniških idr.) navad uporabnikov s pomočjo OS) itd. Danes so družbe v celoti spremenjene v produktivne 'tovarne', v katerih si lastniki IT in ponudniki 'zastonjskih' IT-storitev (prek zbiranja in trženja zasebnih podatkov) prilaščajo sadove kognitivnega in afektivnega dela uporabnikov IT oz. potrošnikov.


Kakšna je kazen, če nočeš uporabljati Googla, FB, Windows in podobno? Te še vedno sežgejo na grmadi ali zdaj uporabijo Železno devico?

Prav zaposleni so tisti, ki najbolj občutijo posledice propadlih poslov, ne investitorji, ki praviloma ne končajo na cesti brez vsega.


Zaposleni praviloma končajo na cesti brez vsega? Aja? Daj, povej še kaj več o tem.

Zaposlenim neredko ne izplačajo niti obljubljenih, tržno 'zajamčenih' mezd, iz stečajne mase, namenjene za plačilo terjatev upnikov, pa so praviloma najprej poplačane banke, razni drugi upniki, šele na koncu delavci. Jasno, če v razdelitveni masi sploh kaj ostane za njihovo poplačilo.


Investitor poleg tega lahko izgubi še (precej večji) začetni vložek. Povedano drugače, imamo naslednji matematični izraz:
naj bo a, b > 0
Delavec tvega izgubo a; investitor tvega izgubo a+b
Podajaš trditev:
a>a+b

Nisem doktor matematike ampak zdi se mi, da trditev ni resnična. Prosim pokaži kje sem se zmotil. Veliko, ogromno sreče ti želim.

Ne (zagovarjam sužnjelastništva)


Kako ne? Malo prej si rekel, da ti moč da pravico, da uveljaviš določene pravice. Sužnjelastništvo je pravica nekoga, da ima nekoga drugega v lasti. Če ti moč lahko da pravico vsiliti svojo pravico drugemu je logični naslednji korak ta, da je sužnjelastništvo pravica močnejšega in kot tako zelo dobro in pravilno (točka tistemu, ki ugotovi zakaj sem izbral prav to frazo, namig: original je v nemščini).

Sužnjelastništvo ni pravica


Če je pravice v principu možno izsiliti z močjo je sužnjelastništvo vedno bila in vedno bo pravica močnejšega. Tej pravici se lahko seveda tudi odreče, ampak če jo hoče vpeljati nazaj mu moraš prikimati in pred njim poklekniti.

Najbrž mi ni treba posebej naglašati, da se s tvojim svetovnim nazorom ne strinjam.

Komentar, značilen za liberalne apologete tržnega fundamentalizma, ki zaposlenim odrekajo vsako lastninsko pravico do dobička oz. pravico do razpolaganja z dobičkom. Neoliberalci delavcu odrekajo pravico odločanja, vidijo ga zgolj kot resurs za druge oz. zase. Ker je prisiljen sodelovati v lastninskem sistemu, je delavec pravzaprav prisiljeni koristiti drugim; zveden je na sredstvo za dosego ciljev/koristi drugih.


Če delavcu to ni všeč mu nihče ne brani, da gre na svoje in zaposli druge, da delajo zanj. Če tvoje trditve držijo je to odlična opcija, saj bo samo igral golf, se vozil z jahto in špekuliral na borzah. Verjetno so samo vsi delavci tako družbeno zavedni, taki fanatični socialisti, da tega sploh nočejo, kajne? Zakaj ne bi oni potem delili dobička svojim zaposlenim mi ne uspe razložiti, mi lahko pomagaš? Kot mi je v navadi ti pri tem želim ogromno sreče.

Industrijska revolucija v VB se je začela bistveno prej, vsaj 1760. Že v zgodnji fazi industrializacije so imeli podjetniki koristi od suženjskega dela v kolonijah oz. od uvoza surovin; ne le z območja britanskih kolonij, tudi iz kolonij, ki niso bile neposredno pod britanskim nadzorom. Tudi zato nima veze, kdaj je VB prepovedala sužnjelastništvo. Saj ni prepovedala tudi trgovine z blagi/surovinami, pridobljenimi s pomočjo dela sužnjev. Dobički od trgovine ter surovine so omogočali industrializacijo.


Industrializacijo so omogočali predvsem:
- odprtost države trgovini
- odprtost države k socialni mobilnosti
- inovacije, ki so jih stimulirale nagrade, ki so jih inovacije prinesle

Če bi bile ključne naropane surovine in akumulacija kapitala bi bile prve in najbolj industrializirane države na svetu Rusija, Španija in Portugalska. Nemčija, Švedska in Japonska bi bile tretjerazredne države tretjega sveta.

Zdaj boš seveda šel iskati razloge in izgovore zakaj so tiste države zaostale. Naj ti olajšam muke z evtanazijo argumenta: če moraš iskati razloge zakaj tvoja izvorna teza ne drži si že v osnovi izgubil na celi črti.

Pokončna hoja je sicer biofizično pogojena, a ni naravni fenomen, t. j. človek se je mora naučiti.


Zagotavljam ti, da nam je pokončna hoja naravna približno toliko, kot nam je naravno uporabljati glasilke in ustno votlino za komunikacijo.

Tudi država je zate naravna?


Država je emergentna (? - je za to kak slovenski izraz?) posledica interakcij velikega števila ljudi med seboj. Ljudje ne delujemo v anarhični družbi.

Represija v Čilu je imela tudi ekonomske cilje; ekonomsko liberalizacijo, deregulacijo, privatizacijo.


Za kaj od tega rabiš represijo? Zakaj tega ne moreš izpeljati v demokratični družbi?

Ko smo že pri temi, kako lahko izvedeš vsesplošno razlaščanje (Aliende) brez represije?

Debata se je začela z razmišljanjem o povezanosti med ekonomsko močjo in politično močjo: v kapitalizmu ekonomska moč omogoča politično moč, koncentracija prve koncentracijo druge. Tako obdavčitev nepremičninskega premoženja kot participacija zaposlenih pri delitvi dobičkov prispevata k razpršitvi ekonomske moči in posledično tudi razpršitvi politične moči v družbi oz. k večji stopnji demokracije in bolj pluralni družbi.


Nepremičninski davek najbolj zadane tiste, ki si svoj dom ravno še lahko privoščijo. To praviloma niso bogataši. Kako točno jemanje srednjemu sloju razprši ekonomsko moč?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Smrekar1 ()

Truga ::

Ce si lastis nepremicnino si v danasnjem svetu bogatas.

nurmaln ::

lahko kapitalist delavca tudi odtuji od sadov njegovega truda/kreativnosti oz. razlasti, saj mu odreče pravico do participacije pri delitvi profita. Razlaščanje zajame vse zaposlene, tiste, ki proizvajajo blaga, in tiste, ki opravljajo storitve (skladiščniki, snažilke ipd.).

Letos moram na hiši zamenjati streho. Za to opravilo bom najel krovca. Za njegovo delo mu bom plačal. Že zdaj se mi smili, ker ga bom po opravljenem delu razlastil sadov njegovega truda, saj mu ne bom pustil da mi streho potem odnese. Ravnokar sem ugotovil da sem slab človek. Hvala Gus da si mi odprl oči. Svet prosim odpuščanja.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln

ZaphodBB ::

Povej to Foxconn-ovim delavcem na Kitajskem. Pa tudi kje bliže bi se našlo primerov.

Kaj je s Foxconnovimi delavci na Kitajskem? To, da so plačani bolje kot delavke v Mercatorju? In da ko vračunaš še PPP živijo ko lordi?
"Naši dedje so se borili za to, da lahko odločamo
o lastni usodi - ne o usodi drugih ljudi." -jype

Truga ::

Zivijo ko lordi, zato majo mreze na oknih, da nemorjo ven skoct.
««
30 / 64
»»

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
⊘

Šarec in odstop vlade, drugič (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža		6912627 (11119) bluefish

Več podobnih tem