Telesno poškodovani in sočasno neživljenjsko ogroženi so na urgencah prepozno oskrbljeni !!

Smurf je 25. avg 2016 ob 15:17 izjavil:

@imagodei trenutno je studentov medicine vec, kot jih lahko sistem zaposli. Ni problem, da ne bi imeli dovolj solanih zdravnikov (to je bilo 10-15 let nazaj, ko jih je Slovenija morala uvazati), ampak je problem v tem, da nimamo denarja, da bi jih zaposlili.

No, tle je treba bit jasen: študentov medicine je več, kot jih sistem želi zaposlit. Ne pa več, kot jih potrebujemo. Zdravniki splošne in družinske medicine, torej zdravniki na osnovnem nivoju, so vsaj 30% preobremenjeni.

Da nimamo denarja, da bi jih zaposlili, je deloma problem tega, da smo pred leti nižali davke na dobičke in kapitalske dohodke, češ da bo tako bolj konkurenčno okolje za gospodarstvo. Deloma pa zato, ker razmeroma velik del denarja ponikne v sistemu zdravstvenega zavarovanja. Pa še bi se našlo razlogov.

In kot je že nekdo rekel: očitno denar za nadure je (običajno so nadure kar konkretno plačane, če me spomin ne vara), za zaposlitev zaposlitev novih (ali izplačevanje višjih plač najbolj usposobljenemu kadru) pa ne. Spet stvar neodgovornih politikov, ki kupčkajo predvsem za svoje žepe.

Bi zgleda morali iti pogledati v kakšno evropsko državo, kjer ni tako super, da bi znali ceniti to kar imamo pri nas

rotenon je 25. avg 2016 ob 16:31 izjavil:

2. Nekdo pove da znanec ni prišel na medicinsko fakulteto v Lj zaradi slabega rezultata slovenščine na maturi - tole je bullshit. Kriteriji za sprejetje na MF niso idealni, daleč od tega, vendar pa ima medicinska fakulteta malo drugačne pogoje kot ostali faksi - veliko večjo težo imajo naravoslovni predmeti, teža slovenščine je veliko, veliko manjša. Vglavnem mature sigurno ni pisal perfektno, slovenščina je predstavljala le majhen del. Seveda je najlažje za lasten neuspeh celotno krivdo pripisati neki drugi stvari - in na koncu reči da je obistvu kriv sistem, ki je neumno zastavljen.

I call bull. Mi boš pokazal, kako čisto drugače MF ocenjuje predmete in kako malo doprinese slovenščina?

Če želiš povedat, da ima MF mogoče kakšne dodatne kriterije, je to nekaj drugega. Kot jih imajo npr. AGRFT, Akademija za likovno umetnost, Pedagoška fakulteta in morda še kje.

jype je 25. avg 2016 ob 21:58 izjavil:

vostok_1> Jype mi je zagotovil, da nas ne kljuvajo vrane ko umiramo pred vrati bolnišnice.

Ti sploh še nisi videl slabega zdravstvenega sistema.

To se sliši nevarno podobno tistemu, ko se delavci jezijo nad višino plače, direktorji pa jim zapirajo usta z izjavami tipa: "Pri nas je še dobro, plača vedno pride do 15. v mesecu. In vse prispevke vam plačujemo (banda nehvaležna)!" kot da je izpolnjevanje pogodbenih in zakonskih obveznosti nekaj, zaradi česar bi jih morali po božje častiti.

Načeloma se nikoli ni fino primerjat s slabšimi. Verjamem, da to tudi ni bil jypetov namen.

Znancu v valdotri operirali hrbet namesto kolka. Zdravniki na hrvaskem so se samo smejali in rrekli ce bi bil posegeg opravljen na kolku tega ne bi biko treba menjati. Tudi ce vse dol zapremo ne bo skode oziroma jo bo manj.

imagodei je 25. avg 2016 ob 22:13 izjavil:

Gregor P je 25. avg 2016 ob 17:51 izjavil:

... in kje je potem meja?!?

Čakam ure in ure na avtocesti, preprosto se mi strga in streljam na delavce na cesti - odgovoren minister za infrastrukturo, sistem, država?

Čakam ure dolgo v vrsti v trgovini, ali banki, poči mi film in začnem streljati po uslužbencih - odgovoren minister za gospodarstvo, sistem, država?

itd.

Nihče tega ne opravičuje, oziroma celo več - še obsojamo jih. Ampak, če trezno razmisliš, v stiski, preobremenjenosti, morda depresiji, se bo določenemu procentu odtrgalo. Ni to stvar tega, da bi presojali ali je to prav ali narobe, enostavno se dogaja. Ko socialna država začne odpovedovat, ko ljudje nimajo več kaj izgubit, se dogajajo čudne zadeve. Samo ZDA poglej.

Saj imas medcaid sistem ki sciti tiste na socialnem dnu.

Studentov medicine je - glede na izobrazevalne kapacitete fakultet in ucnih bolnisnic - prevec. Kot sem ze napisal, tezave nastanejo po diplomi. Vkolikor je mlad zdravnik fleksibilen glede ali podrocja dela ali kraja dela, se sluzba hitro najde. Ce se pa zapicis v eno specializacijo v enem mestu (kar je zal zelo pogosto), je pa dostikrat zal potrebno cakati.

Da ne bo prevec off: na urgenci je v obravnavo bolnika vkljucena cela vrsta ljudi. Praviloma najprej administratorka pobere podatke, sestra triazira.
Nato zdravnik pregleda in naroci preiskave (slikovne, laboratorijske). Le-te je potrebno opraviti, kar traja. Posebej v nekaterih slovenskih bolnisnicah, kjer je rtg ali lab precej oddaljen od urgence.
Ko prispejo rezultati, jih je potrebno kriticno ovrednotiti in se vcasih tudi s kom posvetovati. Izvid mora administratorka stipkati, pacientu je treba stanje razloziti ter praviloma kaj ukrepati.
Vmes je se 10 telefonov, par nujnih stvari, nekaj bolnikov ki tezje razumejo in zaostanek se nabira.

marsovcek je 25. avg 2016 ob 22:59 izjavil:

Studentov medicine je - glede na izobrazevalne kapacitete fakultet in ucnih bolnisnic - prevec. Kot sem ze napisal, tezave nastanejo po diplomi. Vkolikor je mlad zdravnik fleksibilen glede ali podrocja dela ali kraja dela, se sluzba hitro najde. Ce se pa zapicis v eno specializacijo v enem mestu (kar je zal zelo pogosto), je pa dostikrat zal potrebno cakati.

Še enkrat: študentov medicine je bilo v preteklosti in verjetno tudi danes, premalo glede na potrebe populacije. Notranje politične igrice, onemogočanje frišnih zdravnikov na račun tega, da si stari lahko pišejo nadure, razne druge intrige in peripetije so samo dodatni pokazatelj, kako žalostno je stanje v državi.

Jaz že nekaj let ponavljam in nemara sem že tudi tukaj gor povedal: čas bi bil, da gremo ponižno na Dunaj prosit nekdanje gospodarje, če nas vzamejo nazaj. 100 let se trudimo, pa smo sami sebi najslabši gospodarji. Resno - če bi Avstrija zagotavljala Slovencem določeno suverenost, zaščito jezika in kulture, ob enem pa vpeljala malce doslednosti in učinkovitosti ter reda v te slovenske igrice, bi dejansko lahko prosperirali.

Ne, ne, jaz si to želim za Slovenijo, ne samo zase. Tako prekleto sebičen pa tudi nisem.

Torej tukaj mi besede polagaš v usta:

imagodei je 25. avg 2016 ob 22:00 izjavil:

I call bull. Mi boš pokazal, kako čisto drugače MF ocenjuje predmete in kako malo doprinese slovenščina?

Nikoli nisem trdil da MF "čisto drugače" ocenjuje predmete. Niti da ima dodatne kriterije. Lahko si prebereš kaj sem napisal.

rotenon je 25. avg 2016 ob 16:31 izjavil:

Kriteriji za sprejetje na MF niso idealni, daleč od tega, vendar pa ima medicinska fakulteta malo drugačne pogoje kot ostali faksi - veliko večjo težo imajo naravoslovni predmeti, teža slovenščine je veliko, veliko manjša.

In to drži. Tukaj se zdaj prepucavat samo zaradi tega, da dokažeš da imaš prav je pa malo bv + je vse skupaj malo off topic. Je pa lažje zagovarjati stališča, ko izhajaš iz dejstev in ne pribijaš nekaj na pamet.

Evo lahko se malo poigraš tukaj: http://www.dijaski.net/dkalkulator?c=12...
Sicer ne vem, če zadeva deluje OK, ampak lahko preveriš kako malenkosto res vpliva slovenščina.

In še za primer - z ocenami na maturi - slovenščina 6, matematika 6, angleščina 7, oba izbirna predmeta 4, splošni uspeh v 3 in 4 letniku odl, bi bil letos sprejet na medicino v Ljubljani. Če so pa to visoki pogoji dosegljivi samo za "generaliste" in "piflarje" potem pa res ne vem...

rotenon je 25. avg 2016 ob 23:27 izjavil:

Nikoli nisem trdil da MF "čisto drugače" ocenjuje predmete. Niti da ima dodatne kriterije. Lahko si prebereš kaj sem napisal.

rotenon je 25. avg 2016 ob 16:31 izjavil:

Kriteriji za sprejetje na MF niso idealni, daleč od tega, vendar pa ima medicinska fakulteta malo drugačne pogoje kot ostali faksi - veliko večjo težo imajo naravoslovni predmeti, teža slovenščine je veliko, veliko manjša.

In to drži. Tukaj se zdaj prepucavat samo zaradi tega, da dokažeš da imaš prav je pa malo bv. Je pa lažje zagovarjati stališča, ko izhajaš iz dejstev in ne pribijaš nekaj na pamet.

Res si napisal da ima MF "malo drugačne pogoje kot ostali faksi", ampak to se meni bere nekako elitistično, kot da MF v tem izstopa od ostalih faksov. Kar seveda ni res; za sprejem na študijski program Anglistika, enopredmetni, na FF so pogoji recimo bistveno bistveno bolj ozko prikrojeni na ugotavljanje predznanja angleščine. Tam npr. ocena iz angleščine predstavlja 60% celotnega uspeha:
- Uspeh pri splošni maturi: 20%
- Uspeh v 3. in 4. letniku: 20%
- Uspeh pri angleščini v 3. in 4. letniku: 30%
- Uspeh pri maturi iz angleščine: 30%

S tistim tvojim kalkulatorjem si na študij anglistike letos sprejet ob naslednjih ocenah: Matura: Slo 2, Mat 2, Ang 7, Izb1 3, Izb2 3; Splošni učni uspeh: 3.L zadosten, 4.L dober, Skupna ocena iz angleščine 3+4 letnik 8.

Se pravi, na študij angleškega jezika pride lahko relativni "luftar", ki komaj zdeluje gimnazijo, ima pa talent za jezike oz. za angleščino. Česa podobnega ne moreš reči za medicinsko fakulteto.

rotenon je 25. avg 2016 ob 23:27 izjavil:

In še za primer - z ocenami na maturi - slovenščina 6, matematika 6, angleščina 7, oba izbirna predmeta 4, splošni uspeh v 3 in 4 letniku odl, bi bil letos sprejet na medicino v Ljubljani. Če so pa to visoki pogoji dosegljivi samo za "generaliste" in "piflarje" potem pa res ne vem...

Nisi me prepričal. Kriteriji so izbrani tako, da priviligirajo generaliste in piflarje, ja. Iz primera za anglistiko je jasno, da se da bolj točno prikrojiti. Lahko bi npr. gledali uspeh pri biologiji in kemiji v 3. in 4. letniku.

V resnici matematika, tuji jezik in naravoslovni predmet (kemija, biologija ali fizika) prinesejo skupaj 45% ocene, torej naravoslovni predmet sam največ 15% cele ocene. Pa ravno biologija ali kemija sta od srednješolskih predmetov najbolj blizu področju študija.


In še tole - očitno se odgovorni v (visokem) šolstvu zavedajo, da je klasična matura fail. V zadnjih letih so fakultete za sprejem na posamezne programe (spet bom izpostavil Anglistiko) postavile res specifične pogoje. Ne spomnim se, da bi bilo enako tudi pred skoraj dvema desetletjema, ko sem se na fakultete vpisoval jaz.

Pa četudi je bilo, nima veze - dejstvo je, da fakultete pogrešajo sprejemni izpit. To, da 60% ocene vežeš konkretno na en predmet (angleščina v prejšnjem primeru), je zgovorno dejstvo, da si želiš filtrirat prijavljene kandidate glede na predznanje iz tega predmeta. To je točno to, kar so fakultete s sprejemnimi izpiti lahko počele, z maturo pa jim je ta možnost v veliki meri odvzeta.

rotenon je 26. avg 2016 ob 00:57 izjavil:

Ne vem kam vodi tale debata imagodei... Vedno bolj offtopic teme vlečeš notri, ko zmanjka nekih relevantinh argumentov.

Beseda da besedo, debata se razvija. Zdajle govoriva o tem, kako jaz potegnem notri vedno bolj offtopic teme, ko mi (menda) zmanjka argumentov. See where that's going?

rotenon je 26. avg 2016 ob 00:57 izjavil:

Dejstvo je, da nisem trdil, da MF po vpisu absolutno izstopa od drugih programov. Zdej kako se pa tebi bere, da lahko potem naprej lapaš po svoje je pa druga stvar.

Vidiš, ravno to je pomembno, kako se zadeva bere, ne kako si jo ti mislil. Če želiš idejo spravit do sogovornika v isti obliki, kot si si jo zamislil, potem se pač moraš nekoliko potruditi.

rotenon je 26. avg 2016 ob 00:57 izjavil:

Debata je bila v tem če je slovenščina omejujoč faktor za vpis . . .

Debata (offtopic) je bila v bistvu o tem, ali je matura primeren način za sprejemanje študentov na fakultete. Ni. Nemara je fina reč za to, da lahko celo generacijo med sabo primerjaš in vlečeš Gaussa, da analiziraš, katere šole delajo dobro, katere pa slabo, katere imajo več zlatih maturantov in katere manj, tako da lahko starši naslednje leto svoje devetošolce pošljejo na bolj ali manj elitne splošne gimnazije. Nikakor pa ni primerna kot metoda za vpisovanje na fakultete. Nenazadnje tudi zato, ker se marsikdo na študijski program vpiše, je tja sprejet (četudi morda ni omejitve), s tem zasede mesto, nato pa ugotovi, da študij absolutno ni primeren zanj. Poznam 2 ali 3 primere iz moje okolice, ki so na ta način zasedli prosto študijsko mesto, nato pa obupali po enem ali dveh mesecih študija. Le-ti so mogoče zasedli prostor nekomu, ki bi z veseljem študiral dotično študijsko smer, a je žal dosegel premalo točk - ne glede na to, kako zelo ga zanima izbtana smer.

rotenon je 26. avg 2016 ob 00:57 izjavil:

Glavni point mojega posta, ki pa zaradi takih brezveznih stranskih debat ni bil prepoznan, pa je načelo, da s čakanjem na urgenci, v kolikor pacient lahko počaka ni nič narobe. Dobra urgenca ni tista na kateri je povprečni čas čakanja 1 uro, ampak je tista, kjer bolnik ki potrebuje nujno oskrbo pride takoj na vrsto.

S tem delom, ki pa je On-topic, se pa seveda lahko samo strinjam.

rotenon je 26. avg 2016 ob 00:57 izjavil:

To je res. Realtivni luftar, ki je dober v kemiji, vse ostalo pa komaj zdeluje podpovprečno težko pride na MF. Sicer moram reči da še nisem videl hudih luftarjev, ki so bili uspešni samo v kemiji ampak ok... Zavoljo argumenta. Je pa dejstvo da znanje kemije oz biologije v končni fazi ne pomeni, da bo nekdo dober zdravnik. Oz še manj - nima popolnoma nobene zveze. Ker biti nadarjen za kemijo ne pomeni biti nadarjen za medicino. Če povem po lastnih izkušnjah, medicina sama nima zveze z neko nadarjenostjo. Največja predispozicija je to, da čutiš stisko ljudi in si na splošno dober človek. Vse ostalo pa pride samo z učenjem in delom. Bližnjic ni.

Dejstvo je da manj uspešna matura ne pomeni da nekdo ne bi bil dober zdravnik.

otago je 26. avg 2016 ob 08:18 izjavil:

Kdor ni sposoben pisati slovenscine 3 ali vec.. karikiram... tudi ni v zgornjih 5% svoje generacije/letnika.

Je vam jasno kolk znanstvenikov 'trpi' za vsaj eno vrsto avtizma? Pa, recimo, programerjev... glasbenikov... Očitno ne, ker drugače ne bi takih neumnosti pisali.

Ja, matura poskrbi za to da imamo vsi kao enake možnosti. Tisti ki je bolj primeren za zidarja gre lahko za dohtarja... in obratno. In pol imaš takega fajn zdravnika ki ti krčne žile operira bolj po zidarsko. Pa zidarja ki ti bajto zrihta ful lepo... sam povsod nekaj pušča.

Ves problem je v nenormalnih čakalnih vrstah in hkrati ponudbam za takojšnjo obravnavo za denar.....

Ljudje, ki so celo življenje samo dajali denar za zdravstvo, niso pa do določenega časa niti € porabili, težko zastopijo, da morajo na nek kurčev pregled, CT, ultra zvok,....večino operacij,......
Isti zdravniki, ki jim povedo kdaj približno bodo na vrsti, pa jim povedo tudi to, da proti plačilu, se pa te nenormalne čakalne dobe, občutno skrajšajo, za nekatere storitve, pa lahko prideš na vrsto naslednji dan.

Če kdorkoli od vas tu vidi kakšno logiko in se čudi, ko se kakšnemu odtrga in naredi kakšno neumnost, potem pač imate srečo, da se še niste srečali s tem.
Vedno več bo takih in podobnih primerov, pa ne samo v zdravstvu, tudi v gospodarstvu, ko ljudje ne dobijo zaslužka, na cestah, ko nekateri pacienti ne vedo kakšne so omejitve hitrosti in delajo kolone, pri izterjavah dolgov, ki so nastali zaradi nerednih plač,.......

Skratka, na vseh področjih, kjer sistem ne deluje v korist ljudi, ki so ali še plačujejo za storitve, ki jih ne dobijo.

Zakaj mislite, da uspevajo ISIS-i, Miloševiči, Hitlerji, ekstremna desnica v A, D, F,........

Cca 10%-ov bogatih v državah, je na račun 90%-ov revnih in nezadovoljnih.

Srednji sloj, se na račun ultra bogatih, zmanjšuje po celem svetu, več pa se število tistih na robu revščine ali revežev.
To vsekakor povzroča skoraj vse probleme na tej naši ljubi zemljici.

Pojma nimaš.

In February 2009, The Economist announced that over half the world's population now belongs to the middle class, as a result of rapid growth in emerging countries.

Pithlit je 26. avg 2016 ob 09:37 izjavil:

thramos je 26. avg 2016 ob 09:18 izjavil:

Kolk?

3

Zaradi treh spreminjati kriterije za vpis na MF?

Pithlit je 26. avg 2016 ob 09:54 izjavil:

thramos je 26. avg 2016 ob 09:37 izjavil:

Zaradi treh spreminjati kriterije za vpis na MF?

Ne. Ne bereš... ne mene ne koga drugega. Uravnilovka tipa matura ni dober sistem za vpis na katerokoli univerzo (ne le MF)... ker s tem ne dobimo najboljšega možnega kadra.

Kaj imajo veze s tem vsi trije avtisti?

thramos je 26. avg 2016 ob 09:59 izjavil:

Kaj imajo veze s tem vsi trije avtisti?

Zaradi mature zavržemo brilijantne ume?

Gregor P je 26. avg 2016 ob 10:09 izjavil:

Če je sedaj debata o sprejemnih izpitih, maturi oz. alternativi, bi morda bila rešitev tudi, da je npr. celoten prvi semester študija v bistvu sprejemni izpit.

V tujini (s katero se tako radi primerjamo...) nimajo nobenih problemov furat mature _in_ sprejemnih. Mature kot zaključek srednje šole, sprejemce pa zato da si univerze zagotovijo kvaliteten vpis (ki poveča možnosti da bodo njihovi študenti uspešni v svojih strokah... in posledično dvignili ugled univerze). Pri nas pa se matura uporablja (zlorablja) kot kriterij za vpis na faks. In pol se folk čudi zakaj veliko zdravnikov v praksi ni baš nekaj.

Če se pogovarjamo o spremembi sistema, je predvsem težava, da gremo pri nas radi samo v ekstreme, samo javno zdravstvo (država preprosto nima denarja, da bi ga lahko ohranjala v takšnem obsegu) oz. samo zasebno zdravstvo (državljani nimamo dovolj denarja, da bi si ga lahko privoščili) ... takoj ko zaplujemo v vode javno-zasebnega zdravstva, se pa dogaja kup zlorab, korupcija itd. (npr. zdravniki koncesionarji malomarno opravljajo javni del in ves napor vložijo v zasebni del ipd.); medtem ko v Avstriji pa to čisto lepo funkcionira (zakaj bi država imela 100 magnetno-resonančnih aparatov, če jih ima lahko zasebnik, ki s tem razbremeni državo, posege pa kljub temu še vedno krije državno zdravstveno zavarovanje in so čakalne vrste zaradi tega dosti manjše).

WarpedGone je 26. avg 2016 ob 10:31 izjavil:

Ves problem je v nenormalnih čakalnih vrstah in hkrati ponudbam za takojšnjo obravnavo za denar.....

To je nujna posledica "javnega zdravstva".
Za tako stanje so krivi in odgovorni vsi se ob kakršni koli želji po kakršnikoli sistemski spremembi derejo "ne dirajte javnega zdravstva", "amerika", ipd.
Ti kričači so hkrati žal tut tolk butast, da povezave niso sposobn videt. Ko pride matilda po njih, so za čakalne dobe zopet krivi grdi američani. Al neki ...

Mehanizem je enostaven: javna zdravstvena blagajna ima mesečno X prilivov, za nek poseg je namenjeno Y%, poseg pa stane Z => na mesec jih javna blagajna sfinancira X*Y/Z in nič več. Ker pa ima zdravstvo fizične kapacite, da lahko pravi več takih posegov na mesec imaš šanso da zadevo plačaš sam in si 'takoj' na vrsti, ne šele ko država končno najde denar, da ti poseg plača. Konec mistike, zakaj si kot samoplačnik takoj na vrsti.

In kaj se lahko stori da bo stvar drugačna? Brez sprembe sistema ne bo spremembe sistema.

Tvoj predlog je bistveno preveč podvržen temu, da revni nikoli ne pridejo na vrsto. Oziroma temu, da je prvovrstno zdravstvo namenjeno samo bogatim, za revne pa odpremo brezplačne klinike v stilu zdravnikov brez meja.

Socialna država je civilizacijska pridobitev, ki upošteva tudi to, da delavci (ja tudi tisti iz samega socialnega roba), ki prinašajo bogatim overlordom peneze v žep, včasih potrebujejo tudi zdravniško oskrbo.

Meni je povsem jasno, da neolibsi računajo na to, da bo kmalu prišel trenutek Humans need not apply, da se bodo lahko v celoti otresli te "nepotrebne drhali", ki ji zdaj pač morajo nekako sofinancirat zdravstveno in pokojninsko oskrbo. Ko bo prišel omenjeni trenutek, bodo to nebesa za neolibse in seveda trenutek triumfa: "Smo vam rekli, da neoliberalizem deluje". Samo še preostalo "drhal", ki bo živela v ogromnih lawless slumih bo treba nekako krotit, najboljše kar z vojsko. Ampak, to je pa res že čisto offtopic, tako da se kar pretvarjajmo, da bo drugače.

Tvoj predlog je bistveno preveč podvržen temu, da revni nikoli ne pridejo na vrsto

A mi prosim razložiš, kaj sm takga predlagal? Razen izključno najbol abstraktne "neki bo treba narest drugač, če želimo da bo kej drugač"?
Zakaj takoj ta knee-jerk reakcija z revnimi?

In ja, tudi sam sem že čakal nekaj ur na urgenci.

Tema je kvaliteta obravnave na urgenci, kjer je čas čakanja le ena dimenzija.
Js sm bil oskrbljen prvič precej hitro, a se je pokazalo da zanič. Zato sm moral naslednji dan še enkrat tja, sm čakal mal dlje a bil zopet osrbljen slabo.
Zgodil se je še trejti obisk urgence, kjer sm čakal še dlje in so me na konc poslal na polikliniko. Kjer sm po celodnevnem čakanju v precej hudih bolečinah in lakoti (ne, nism šel na kosilo ker sm čakal kdaj me končno pokličejo) zvečer lahko šel domov, ker "nism bil več tešč" in naslednji dan ponovi vajo - čakanje od 8 do 15.

Nekje okrog 17h sm klical domov, da ob takšnem zdravstvu niti pod razno ne mislim preživet penziona, ko je za pričakovat večje koriščenje uslug oz. pogostejše celodnevno trplenje bolečin in lakote v čakalnici.

Najhuje je, da se teh težav zaposleni še najbol zavedajo, a druzga kot opravljat svoj dele ne morejo. Ni pa težava v delu posameznika ampak kombiniranju teh kosov v celoto.
Ko sm ležal na mizi in čakal na anestezista sm iz druge sobe slišal "gospod je končno na vrsti ...".

Ampak ko rečeš da je treba neki nardit drugač - dobiš "da revni nikoli ne pridejo na vrsto".

harvey je 26. avg 2016 ob 11:14 izjavil:

Komerciala in čakalne vrste delajo

Brez doplačila za zdravila na beli recept. Do pregleda pri zdravniku specialistu v manj kot 10-ih dneh.

Z zavarovanjem Specialisti in zdravila in zavarovanjem Specialisti Plus in zdravila, boste deležni hitrega zdravljenja in diagnostičnih preiskav, stroške splecialističnih storitev in zdravil pa vam krije zavarovalnica AS

Letna premija s popustom za zgoraj navedeno 5.53 EUR

In ko prideš na vrsto ti rečejo, da to pri njih ne velja, da moraš it v drugo ambulanto.
Super!

thramos je 26. avg 2016 ob 10:45 izjavil:

Če smo s tem zavrgli zgolj 3 briljantne ume, je zelo verjetno manj škode, kot če bi kar tako spreminjali pogoje za sprejem. Zakaj "kar tako"? Ker brez podatkov o tem, koliko "briljantnih umov" zaradi mature dejansko ne uspe priti do stroke, v kateri bi briljiralo, delamo "kar tako".

Maturo imamo od cca 1995. Pred tem so bodoče zdravnike na MF sprejemali s sprejemnimi izpiti, tako kot bodoče elektroinženirje, inženirje računalništva in informatike, strojne inženirje, ekonomiste, angliste, filozofe, obramboslovce, kemike, ipd. Diplomanti v tistih časih niso bili nič slabše izobraženi kot danes (seveda smo pa v tem času mogoče pridobili že nekaj novih znanj). Nekateri od teh so še danes delovno aktivni. Nekateri od teh so danes priznani mednarodni strokovnjaki. Dejstvo, da so kasnejše generacije sprejem opravile z maturo, starejših generacij ne naredi nič manj sposobnih, pametnih, iznajdljivih. Skratka, sistem je deloval.

Da smo z maturo karkoli pridobili v smislu vpisa, je zgrešena trditev. Imamo nek pregled nad znanjem generacije, to je res. Ne vidim pa, kako to dejstvo lahko izkoristimo za boljšo izbiro kandidatov za vpis na fakultete? Kvečjemu nasprotno, fakultete že sedaj glasno opozarjajo, matura ni zadostno merilo in da potrebujejo sprejemne izpite. Na nekaterih programih sicer lahko tudi z maturo oz. v okviru obstoječih pravil izluščijo najprimernejše kandidate (npr. Anglistika na FF), na vseh pa ne. Očitno je fakultetam v preteklosti sistem s sprejemci dobro funkcioniral in drznim si trdit, da so sprejemce lahko prikrojili tako, da so zagotovo izbrali najprimernejše kandidate izmed prijavljenih. Če ne drugega, se na univerzitetni študij elektrotehnike ni mogel prijaviti gimnazijec, ki nikdar v življenju še ni od blizu videl vezja.

Matura kamot lahko ostane kot nacionalno preverjanje znanja oz. kot zaključni izpit. Kdor pa vztraja, da je na maturi pokazano znanje in splošni uspeh poseben pokazatelj zahtevanega predznanja na posameznih študijskih smereh, si pa pač laže.

Včasih je bilo celo tko da brez računalniške srednje ni šlo na računalniški faks. Zdaj ti gre pa en živilski tehnik direkt robotiko študirat (sam da ma maturo narjeno... pa seveda primeren uspeh v srednji*).

*Kar je spet hudo relativna zadeva. Ker je bit odličen na neki tehnični gimnaziji vsaj malenkost težje kot bit odličen na živilski... za fax so pa pol merila čist enaka. Sprejemci so včasih delali prekleto dobro selekcijo.

Največ talentov uniči že osnovna šola, ni potrebno čakat do faxa.

Dokler maš test tipa 'oslovski most' i.e. "če ne prideš čes, si v splošnem mrzu" maš sistemski problem neglede na kvaliteto testa.
Ključno je da imaš več različnih mal-manj-oslovskih mostov, ki vsak zase daje več poudarka na določen 'karakter vsebine'. Bol naravoslovno usmerjen, bol umetnostno usmerjen, bol družboslovno usmerjen, ipd.

Da ti človek ki ni ravno ultra-dober-v-integralih, vseeno uspe splezat na glasbeno akademijo in postane naslednji beethoven. In nekdo drug ki se mu mal Hebe za cankarja vseeno uspe doštudirat mikrobiologijo in stuhta penicilin v2.0 ipd.

Problem je One-Size-Fits-All.

Vprašanje je tudi, a ima v mali Sloveniji sploh smisel spuščati čez sito fahidiote v upanju, da bo en stuhtal penicilin (za kar je dejansko mala verjetnost), ali pa postaviti lestvico za splošno izobrazbo malo višje če so zaradi te širine znanja diplomiranci MF boljši osebni zdravniki recimo.