LHC v CERN-u odkril sledove novega osnovnega delca

Nope, ateizem kar konkretno zanika boga:

ateízem -zma m (i?) tajenje, nepriznavanje boga, brezboštvo: popoln ateizem ? filoz. filozofska smer, ki zanika eksistenco boga ?
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name...

No, kar konkretno se ne strinjam z definicijo v slovarju, kdor koli jo je napisal. Še Google ve bolje.

Ateisti smo vsi prebivalci tega planeta planetu. Verjameš v Zeusa? Če ne, si ateist glede Zeusa. Kdor sebe imenuje ateist, pač verjame v enega Boga manj, kot nekdo, ki zase reče, da je teist. In že beseda ATEIST ti pove, da je to obratno prepričanje od teizma. Teist verjame, da Bog obstaja, ateist NE verjame, da Bog obstaja. Seveda gre lahko ateist tudi en korak naprej in reče, da je prepričan, da Bog ne obstaja. Isto, kot lahko ti rečeš, da misliš, da sploh ne obstaja 3-metrski vesoljski roza slon, ki kroži okoli zvezde NC3654. Ali misliš, da 3-metrski vesoljski roza slon, ki kroži okoli zvezde NC3654 ne obstja, ali pa trdiš da ne veš, če obstaja 3-metrski vesoljski roza slon, ki kroži okoli zvezde NC3654, ampak meni ne verjameš, da obstaja?

Če ateist reče "bog ne obstaja", je v enaki zmoti, kot če vernik reče "bog obstaja".

Se ne strinjam čisto. Ateist je nekdo, ki ne verjame trditvi, da Bog obstaja. Tukaj se strinjava. Če gre ateist še en korak dalje in reče, da ve da Bog ne obstaja se mi zdi to čisto korektno. Kaj, nekdo, ki reče, da Loch Ness monster NE obstaja je v isti zmoti, kot nekdo, ki trdi da Loch Ness monster obstaja? Zakaj se ne moremo vsi strinjati s trditvijo: "that which is presented without evidence can be dismissed without evidence"? Se mi zdi popolnoma razumna.

Zheegec je 21. dec 2015 ob 12:26 izjavil:

Nope, ateizem kar konkretno zanika boga:

ateízem -zma m (i?) tajenje, nepriznavanje boga, brezboštvo: popoln ateizem ? filoz. filozofska smer, ki zanika eksistenco boga ?
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name...

No, kar konkretno se ne strinjam z definicijo v slovarju, kdor koli jo je napisal. Še Google ve bolje.

Definicija ni omejena na SSKJ.
Collins: Atheism is the belief that there is no God.
Websters: a : a disbelief in the existence of deity b : the doctrine that there is no deity

Tako da ti predlagam, da se začneš strinjati z definicijo, ker se verjetno tudi sam zavedaš, da resna debata ni možna, če spreminjamo pomen besed, kakor nam paše. :)

Ko se bodo čez 500 let lahko teleportirali iz LJ na Marsovo kolonijo bodo zelo hvaležni za porabljen denar v 21. stoletju za LHC;)

V resnici je ta izjava klasičen slamnati mož, non sequitur in še kakšna logična zmota bi se lahko nanjo nanašala.

Namreč, recimo, da je teleportiranje res možno, in da je za njegovo odkritje res najprej treba odkriti Higgsov bozon. Tudi če sedaj ne bi imeli LHC, to nikakor ne pomeni, da se čez 500 let ne bo mogoče teleportirati na Mars. LHC bi lahko zgradili tudi v 22. ali v 23. stoletju, ko bi pred tem rešili mnoge bolj pereče probleme človeštva, pa tudi, če vseh bolj perečih problemov do takrat še vedno ne bi rešili, bi bila takrat gradnja takšnega objekta za nekaj velikostnih razredov cenejša, kot je bila konec 20. stoletja.

V resnici gre za klasično zapravljanje tujega denarja, oziroma za logiko, če denar mečemo stran za vojaške izdatke, ga pa lahko nekaj vržemo stran tudi za znanost.

Podoben klasičen primer zapravljanja denarja je bil recimo projekt Človeški genom. Vsekakor koristna zadeva, ampak lotili so se ga nepremišljeno in prenagljeno. Leta 1990 so mu namenili 3 milijarde dolarjev javnih sredstev in rezultat obljubili v 15 letih. Manj kot 10 let kasneje je zasebnik objavil, da bo isto dosegel prej in za desetino denarja. Še dobrih 10 let kasneje je mogoče tisto, kar je takrat stalo 3 milijarde dolarjev, narediti za nekaj deset tisoč dolarjev.

Če bi leta 1990 tisti denar namesto za samo določanje genoma namenili za razvoj računalniške in druge opreme, bi bil učinek veliko večji, danes pa ne bi čutili prav nobenih posledic nekajletne "zamude" pri kartiranju človeškega genoma.

Enako velja za LHC. Vse tiste milijarde bi bile veliko bolj koristno porabljene, če bi jih vložili v razvoj različnih tehnologij (lahko samo takih, ki jih sicer potrebuješ za trkalnik) recimo superprevodnikov, akumulatorjev ...

Okapi je 21. dec 2015 ob 21:08 izjavil:

Ko se bodo čez 500 let lahko teleportirali iz LJ na Marsovo kolonijo bodo zelo hvaležni za porabljen denar v 21. stoletju za LHC;)

V resnici je ta izjava klasičen slamnati mož, non sequitur in še kakšna logična zmota bi se lahko nanjo nanašala.

Namreč, recimo, da je teleportiranje res možno, in da je za njegovo odkritje res najprej treba odkriti Higgsov bozon. Tudi če sedaj ne bi imeli LHC, to nikakor ne pomeni, da se čez 500 let ne bo mogoče teleportirati na Mars. LHC bi lahko zgradili tudi v 22. ali v 23. stoletju, ko bi pred tem rešili mnoge bolj pereče probleme človeštva, pa tudi, če vseh bolj perečih problemov do takrat še vedno ne bi rešili, bi bila takrat gradnja takšnega objekta za nekaj velikostnih razredov cenejša, kot je bila konec 20. stoletja.

V resnici gre za klasično zapravljanje tujega denarja, oziroma za logiko, če denar mečemo stran za vojaške izdatke, ga pa lahko nekaj vržemo stran tudi za znanost.

Podoben klasičen primer zapravljanja denarja je bil recimo projekt Človeški genom. Vsekakor koristna zadeva, ampak lotili so se ga nepremišljeno in prenagljeno. Leta 1990 so mu namenili 3 milijarde dolarjev javnih sredstev in rezultat obljubili v 15 letih. Manj kot 10 let kasneje je zasebnik objavil, da bo isto dosegel prej in za desetino denarja. Še dobrih 10 let kasneje je mogoče tisto, kar je takrat stalo 3 milijarde dolarjev, narediti za nekaj deset tisoč dolarjev.

Če bi leta 1990 tisti denar namesto za samo določanje genoma namenili za razvoj računalniške in druge opreme, bi bil učinek veliko večji, danes pa ne bi čutili prav nobenih posledic nekajletne "zamude" pri kartiranju človeškega genoma.

Enako velja za LHC. Vse tiste milijarde bi bile veliko bolj koristno porabljene, če bi jih vložili v razvoj različnih tehnologij (lahko samo takih, ki jih sicer potrebuješ za trkalnik) recimo superprevodnikov, akumulatorjev ...

saj zato pa imata LHC in NASA take (relativno majhne) budgete, kot jih imata. večina denarja je za druge, bolj pomembne namene in tja tudi gre (npr. genom, raziskave raka....).

Pithlit je 21. dec 2015 ob 09:16 izjavil:

borisk je 21. dec 2015 ob 06:21 izjavil:

V sloveniji ni LHC zato ker bi rabili 20 let da bi spremenili lokacijski načrt, potem pa še 5 let ker bi rabli župani čas, da bi nagruntali kako skanalizirati komunalni prispevek. Če omenimo samo administrativne ovire, do denarja še sploh nismo prišli

Razpis, pritožba, razpis, pritožba, razpis, pritožba...

To vse 'teče gladko'. Občinski del se reši s predajo gotovine na parkirišču Mercatorja.

Ta drugi del pa s kuverto tistemu, ki razpisuje.

Na žalost to je sedaj že skorumpirano do daske.

V vsaki temi o LHC vedno znova o tem, da bi morali čakati z njim. S tem da se mi močno dozdeva, da bi tvoji nasledniki v 23. stoletju to spet prestavljali v 25. stoletje, ker "pereči problemi"... :)

Hebiga, ker nimaš na voljo neskončno denarja in neskončno človeških virov, je treba določiti prioritete - vsaj če hočeš, da so viri, ki jih imaš na razpolago, najučinkoviteje porabljeni. Ne more kar vsak delati, kar ga veseli (in pričakovati, da mu bo družba to plačevala). Tako se je delalo v dobrih starih časih na nekaterih naših inštitutih (na enem od njih sem nekaj časa to počel tudi sam )

Pereči problemi imajo pač prednost pred nečem, kar bo mogoče nekoč v daljni prihodnosti komu koristilo.

Že to je veliko (oziroma dovolj), da zasebnikom dovolimo, da svoj denar zapravljajo po lastnih željah, ne glede na potrebe družbe. Allenu recimo ne bi prepovedal vložiti 30 milijonov v nekoristen projekt SETI, čeprav bi bilo več koristi, če bi jih vložil v kakšen drug projekt (k sreči finančno podpira tudi nekaj koristnejših zadev). Bom pa vedno proti, da projekte, kot je SETI, financirajo z javnim denarjem.

LHC je nekoliko koristnejši od SETI, ampak še vedno ne dovolj, da bi prišel na vrsto pred koncem 21. stoletja (če smo optimistični).

Ja, izgovor, če zapravljamo za vojsko, lahko tudi za znanost, sem že omenil.

Z izgovorom je narobe to, da je zapravljanje zapravljanje. Če sosed zapravlja denar, ni treba, da ga tudi ti. Denar, zlasti pa tisti, ki je od vseh nas, je treba trošiti kar se da smotrno, ne pa zapravljati. In znanstveniki bi lahko bili bolj pametni od generalov, ko gre za zapravljanje denarja.

O.

Če bi LHC stal toliko, kot so za papir in svinčnik porabili Einstein in druščina, ne bi nihče govoril o zapravljanju.

Vedno iste gluposti: "počakat da cena pade, da bo primeren trenutek... whatever". Še dobro da se folk ne strinja z vami in se celo vlaga v napredek (tako da lahko take gluposti svetovnemu občestvu priobčujete). Luknje niso glih najbolj komfortne.

A veste kolk so se smejal unmu k je kolo zmislu? Cele komedije so ble!

1. LHC je _poceni_ zadeva.
2. Se ne da obojega hkrati delat, al kako?
3. Vi bi radi vse te fizikalce ki na LHC-ju delajo prekvalificiral v medicince?
4. Brez LHC in raziskovanja vesolja ne bo "utirjanj asteroidov"... catch 22. Nekje je treba začet. "dejmo počakat da bo to/ono/tretje - saj ni važno če se še kako stoletje nikamor ne premaknemo"

Mimogrede... samo zvezna država washington (amerika, če ni jasno) za boj proti raku nameni slabih 5 milijard dolarjev letno.

Si upam sploh omenit slovensko obsesijo z referendumi?

Saj ti ne bo težko našteti nekaj teh milijardnih projektov, ne? Toliko da vemo, o čem sploh govoriš, ker kaj je kvantna mehanika, ni treba razlagati.

CERN (1954), FERMI (1967), Lawrence Livermore National Laboratory (1952), Bell Labs (1925) -> cel kup colliderjev različnih tipov, odgovorni za tranzistorje, laserje, super močne magnete, velike dele quantne teorije, Unix, C programski jezik, internet,...
Cel kup colliderjev v University of California in Calutrons (ki so omogočili Manhattan project), High Current Proton Accelerator (1972).

In to je samo par najbolj znanih, skupaj govorimo o vsaj 100 velikih projektih. Stroški gredo v 100 milijard.

slepo metanje denarja vsekakor ne pomaga nič, tudi pri lhc ne, kot nas je naučila zgornja anekdota o človeškem genomu.
in glede na to, da je 1000000 GUT teorij, bi dejansko ga metali stran na tak način. razen seveda, če bi financirali samo tiste, ki se vam zdijo najbolj verjetne hehe.

bbbbbb2015 je 20. dec 2015 ob 12:48 izjavil:

PrihajaNodi je 20. dec 2015 ob 11:56 izjavil:

No, javnega sektorja res ne bi vpletal v to zgodbo, ker je seveda daleč manj učinkovit.

To ni niti približno res.

Še vedno nisi povedal, v kateri blagosolovljeni veji javnega sektorja dobivaš plačo. Da eksaktno vidimo, če je kaj na tem, kar praviš.

Prej si bosta Milan Kučan in Janez Janša segla v roke in se izljubila, kot bo Nodi razkril, kje ga rišejo.

Jaz razumem ljudi ki pravijo da ni nobene koristi od stvari ki direkt ne vplivajo nanje. Ne razumem pa zakaj se na vsak način hočejo vtikat v stvari ki jih ne razumejo...

Okapi je 23. dec 2015 ob 10:50 izjavil:

Denarja ni dovolj za vse

Imaš prav. Bom karikirala: Denarja ni dovolj za vse... dovolj ga je za žico in referendum, ni ga pa dovolj za normalne plače policistov pa otroke po šolah. Dovolj ga je za Grčiji ga posajat in jo v še večji drek potiskat v zameno za odpis dolga... ni ga pa dovolj da ga enostavno podarili (kar odpis dolga je) grkom in jih iz dreka povlekli.

Torej, denarja dejansko je dovolj za vse. Problem je ker se ga ne zna (oziroma noče) ne razporejat, še manj pa zapravljat. Vem, se slišim ko levičarski ekstremist. Ampak ko mi nekdo tupi da denarja ni... potem pač začnem s takimi primerjavami.

"to big to fail" tudi pade na misel. Ker je vsaj ene par študij zunaj kjer trdijo da če bi tisti denar med folk raztalal, krize sploh blo nebi. Kolk so legitimne pa ne vem. Nekako smiselne pa so. Sam kaj ko je treba denar razmnoževat kot amebe. Če za vsak 'zapravljen' dolar ne dobiš najmanj dveh nazaj je to kapitalistični fail. Fiat FTW!

Sori, rant. Ja, denar je...

Sori, rant. Ja, denar je...

Očitno se niti ne zavedaš, da si s tem svojim rantom samo potrdila to, kar tule trdim. Denar je, seveda, ampak niti slučajno v neomejenih količinah, da bi ga bilo dovolj za vse. Eni pač mislite, da če se denar zapravlja za žico, referendume ..., potem se ga lahko lahkomiselno zapravlja tudi za znanost. Nekaj milijard za iskanje božjih delcev, nekaj milijonov za raziskovanje zdravilnih gajev in informirane vode, nekaj sto tisoč za astrološko psihologijo ...

Tvoje prioritete so drugačne, vemo, ampak ti si pač malce po svoje predstavljaš znanost, zato niti ni toliko pomembno, kaj si misliš.

A si se pogledal v ogledalo. Ker natanko enako velja tudi za tebe.

Okapi je 23. dec 2015 ob 11:22 izjavil:

Eni pač mislite, da če se denar zapravlja za žico, referendume ..., potem se ga lahko lahkomiselno zapravlja tudi za znanost.

Sploh ne. Mislimo da ga je precej bolj racionalno 'stran' zmetat za znanost (od katere imamo koristi vsi) kot pa za žice in referendume (od katerih ima korist bore malo ljudi).

Jsm prvi to reku!