Prvi programski jezik (kako je deloval)?

Ko brskam po Googlu pridem seveda do številnih zadetkov kateri je bil prvi programski jezik (konceptualno je to bil Plankalkül), do seznama vseh miljon programskih jezikov... Mene pa zanima sledeče, sicer malce smešno, nekaj v smislu vprašanja, kaj je bilo prej kura ali jajce. Namreč prvi je verjetno bil nek strojni jezik, verjetno assembler s čimer je bil napisan BIOS, če imam prav, v čem je potem bil napisan assambler? Ali po kmečko, kako smo sploh prišli do tega, da je bilo možno na računalniški ekran/TV/terminal z nekim inputom vnesti prvi znak?

Slej kot prej boš trčil na prevajalnike in interpreterje.
Ko so sklamfali kak računalnik, so inžinerji poskrbeli tudi za te stvari.
Fortran I je nastal že leta 1954, ko je HW bil še v zametkih.
Torej, hitro so pogruntali teorije programskih jezikov.

Kurzweil je 15. dec 2015 ob 16:57 izjavil:

Hvala za tole, bom dejansko šel po tem vrstnem redu. Vseeno pa bi za trenutno pomiritev duše pasal kakšen simple odgovor, kateri je bil prvi programski jezik ali način, da je bilo možno narediti vnos na ekran in kateri je "programsk jezik, vseh programskih jezikov".

Ker nihče dejansko ni odgovoril na čisto tehtno vprašanje:

Tako kot si napisal, greš lahko po lestvici kompleksnosti navzdol. Na primer, Python skriptni jezik se izvaja na interpreterju, ki je napisan v Cju. C prevajalnik prevede C program v zbirni jezik (assembly). Zbirnik (assembler) nato iz njega naredi strojno kodo. Strojna koda pa je "jezik", ki ga izvaja procesor - se pravi elektronska vezja in tako naprej. Po tej logiki je prvi programski jezik, po katerem sprašuješ, strojna koda. Za pisanje nje ne rabiš nobenega orodja. Zadošča dokumentacija procesorja, za katerega želiš napisati program, svinčnik in veliko papirja.

Drugo vprašanje pa je, kako nato tvoj program s papirja prenesti v pomnilnik računalnika, če je ta brez osnovnega operacijskega sistema ali BIOSa, ki bi ti omogočal vnos preko tipkovnice in zaslona. Danes za kaj takega običajno potrebuješ drug računalnik in posebno opremo. Včasih, ko je bilo tako početje bolj pogosto ker pač ni bilo priročno pritovoriti v bližino druge omare, pa so računalniki to omogočali že v osnovi. Na primer, precej znan računalnik PDP-8 iz 60ih let, je imel na prednji plošči vrsto stikal, preko katerih si lahko ročno vnesel program v binarni obliki. Pri drugih računalnikih si program naluknjal na kartice, mehanski čitalnik pa je vnesel tvoj program iz kartic direktno v pomnilnik.

Naj na tem mestu omenim http://visual6502.org , kjer lahko vidite, kaj se dogaja v procesorju med izvajanjem ukazov.

srus je 15. dec 2015 ob 21:57 izjavil:

Nihče zgoraj ni omenil mikrokode - nivo med zbirnikom in MO.

Ker za originalno vprašanje ni bila pomembna. Avtor namreč ni spraševal o "nivojih kode" :)

Ali se smatra "stancanje matrik" kot programski jezik?

Nisem ekspert, ampak po domače povedano. Imaš tranzistorje, katere lahko vklapljaš ali izklapljaš. Z nekimi osnovnimi postavitvami tranzistorjev lahko hardversko narediš "program", ki ti bo izračunal npr. 1 + 1 = 2 (v tem primeru to ne bo sicer "1" ali "2" ampak v strojni obliki, bajtih)
Ko imaš vse fizično postavljeno, vklopiš zadevo v vtičnico in na izhodu ti bo ta hardverski program izpljunil "2".
Neke fleksibilnosti s tem nimaš nimaš.
Ampak gremo korak dlje. Namest vtičnice postaviš še en tranzistor pred vsem tem, ki bo služil kot vtičnica. S tem lahko kontroliraš kdaj hočeš zagnat program in kdaj ne.
Par tisoč korakov naprej in imaš lahko že tako kompleksno vezje, s katerim opisuješ že črke in ne samo številke. Ter seveda z njimi operiraš.
Še kak tisoči korak kasneje pa vse to povežeš na eno tipkovnico, monitor in tvoj "Enter" služi kot vklop in izklop tistega dodatnega tranzistorja we talked about. Pri tem pa ti še sliko nazaj pokaže kaj se dogaja, zato ker je delež teh tisočih novih tranzistorjev namenjen za upravljanje monitorja.
Fast forward in imaš že Win 10.

Med vsem tem pa se je seveda pojavil programski jezik, ki je omogočal fleksibilno upravljanje z danimi tranzistorji in drugimi enotami, namest da si moral ročno vklapljat vse tiste vtičnice.

Na



Hardversko-polavtomatski računalnik za osnovno matematiko.

vostok_1 je 16. dec 2015 ob 23:27 izjavil:

Nisem ekspert, ampak po domače povedano. Imaš tranzistorje, katere lahko vklapljaš ali izklapljaš. Z nekimi osnovnimi postavitvami tranzistorjev lahko hardversko narediš "program", ki ti bo izračunal npr. 1 + 1 = 2 (v tem primeru to ne bo sicer "1" ali "2" ampak v strojni obliki, bajtih)
Ko imaš vse fizično postavljeno, vklopiš zadevo v vtičnico in na izhodu ti bo ta hardverski program izpljunil "2".
Neke fleksibilnosti s tem nimaš nimaš.
Ampak gremo korak dlje. Namest vtičnice postaviš še en tranzistor pred vsem tem, ki bo služil kot vtičnica. S tem lahko kontroliraš kdaj hočeš zagnat program in kdaj ne.
Par tisoč korakov naprej in imaš lahko že tako kompleksno vezje, s katerim opisuješ že črke in ne samo številke. Ter seveda z njimi operiraš.
Še kak tisoči korak kasneje pa vse to povežeš na eno tipkovnico, monitor in tvoj "Enter" služi kot vklop in izklop tistega dodatnega tranzistorja we talked about. Pri tem pa ti še sliko nazaj pokaže kaj se dogaja, zato ker je delež teh tisočih novih tranzistorjev namenjen za upravljanje monitorja.
Fast forward in imaš že Win 10.

Med vsem tem pa se je seveda pojavil programski jezik, ki je omogočal fleksibilno upravljanje z danimi tranzistorji in drugimi enotami, namest da si moral ročno vklapljat vse tiste vtičnice.

Na



Hardversko-polavtomatski računalnik za osnovno matematiko.

Lepo si to razložil. Končn nekdo ki se spozna na tranzistorje. Koliko tranzistorjev je pa potrebno da sešteješ 20960578 in 3000000967490563?