Slo-Tech - Britanski regulator telekomunikacij Ofcom v novem poročilu ugotavlja, da mladina slabo prepoznava, kaj je resnična vsebina in kaj so oglasi na spletu, hkrati pa premočno in nekritično zaupa vsebinam na spletu in družabnih omrežjih. Manjša kritičnost mlade populacije je razumljiva, zaskrbljujoč pa je trend, ki kaže na zmanjševanje kritičnosti. Podaljšuje se tudi čas, ki ga preživijo na spletu in pred televizorjem.
Današnji najstniki so z modernimi elektronskimi pripomočki obkroženi vse svoje življenje, zato se čestokrat zdi, da internet bolje obvladajo od starejših. Resda se mogoče po njem hitreje premikajo, a to ne pomeni, da so njihovi zaključki kaj bolj tehtni, pridobljeni podatki pa relevantnejši. V letošnji izdajo vsakoletnega poročila Children and Parents: Media and Attitudes je Ofcom ugotovil, da 10 odstotkov otrok med 8. in 15. letom verjame vsem vsebinam na Twitterju, Facebooku, YouTubu in ostalih družabnih omrežjih. Lani je bil delež takih le štiriodstoten.
Neizbežen sestavni del interneta so tudi oglasi, ki se jih izkušnjami naučimo prepoznavati in ignorirati, če že ne uporabljamo orodij za njihovo blokado (npr. AdBlock). Ofcom ugotavlja, da lahko le tretjina mladih med 12. in 15. letom starosti loči plačane zadetke oziroma oglase od organskih rezultatov iskanja na Googlu. V mlajši kategoriji, stari od 8 do 11 let, je takih le 20 odstotkov, pa čeprav Google neorganske zadetke prikaže na obarvanem ozadju in zraven izpiše besedo ad (reklama). S tem se na glavno postavlja večkrat slišana mantra, da so mladi zaradi izpostavljenosti digitalnim tehnologijam bolj navajeni iskati z njimi in laže prepoznavajo vsebino od reklam.
Če že ne verjamemo družabnim omrežjem, pa bi lahko verjeli Googlu, kajne? Seveda ne, Google le indeksira in ponuja, kar najde na spletu, pri čemer uporablja svoje algoritme za čim učinkovitejše sortiranje, še zdaleč pa to ni nobeno zagotovilo za verodostojnost najdenih informacij. Tega se ne zaveda skoraj 20 odstotkov mladih med 12. in 15. letom starosti. In približno polovica jih ne ve, da se Google (in torej tudi YouTube) financira iz reklam.
Opazili so tudi nekatere zanimive spremembe. Prvikrat se je zgodilo, da so mladi raje gledali YouTube kakor televizijo. S tem ni nič narobe, le da jih več kot polovica ni vedela, da so vloggerji (torej ustvarjalci video blogov) lahko plačani za promoviranje določenih izdelkov, pa tega ne razkrijejo.
Vseeno vse ni tako črno. Več kot 97 odstotkov otrok se je spomnilo nasvetov za varno uporabo spleta, ki so jih dobili od staršev ali drugih zaupanja vrednih ljudi. Številni mladi so tudi dejali, da jih skrbi pretirano zapravljanje časa na spletu, večina pa bi tudi staršem povedala, če bi jih na spletu kdo nadlegoval oziroma bi naleteli na probleme. Tudi večina staršev je v anketi dejala, da skrbijo za odgovorno uporabo interneta svojih otrok, čeprav nadzor v zadnjem času zaradi razširjenost pametnih telefonov postaja težji kot v časih, ko je bil edini dostop do interneta računalnik v dnevni sobi.
Ravno to sem hotel napisat. So zelo na tekočem. Samo nisem si mislil da je "sponzorirana vsebina" postala takšen socialni problem. Mar ljudje res ne vidijo kdaj gre za reklamo in kdaj za kvalitetno vsebino? Jaz novice izvem čez izbrane RSS feede, katerim zaupam, in še tja se kdaj prerine kakšen precej pristranski članek.
Ko sem bil pri podobne starosti (10-14) z novo internetno povezavo, nisem imel "pojma", kaj so vsi tisti oglasi. Enkrat sem celo mislil, da sem zadel nagrado. Hec je bil, ko sem rekel staršem, tudi onadva nista takoj vedela, da je lažno. Vsak se mora enkrat naučiti, kaj je pomembno in kaj ne (ad). Zdaj se težko postavim v kožo novega uporabnika interneta oziroma takega, ki ima dostop že od otroštva.
le tretjina mladih med 12. in 15. letom starosti loči plačane zadetke oziroma oglase od organskih rezultatov iskanja na Googlu
Le kako, če je razlika le v nekaj pikslih?
čeprav Google neorganske zadetke prikaže na obarvanem ozadju in zraven izpiše besedo ad (reklama).
Trenutno ni te razlike v ozadju (izgled itak spremenijo vsak drugi teden).
"Biser" je bil način pred časom: reklame so identične zadetkom, razlike je v 1% drugačni barvi ozadja, ki se na tipičnem TN monitorju vidi le z določenega zornega kota. Opazil sem, ko sem navidez dobil dva identična zadetka. Prvi je seveda bil reklama.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
S tem se na glavno postavlja večkrat slišana mantra, da so mladi zaradi izpostavljenosti digitalnim tehnologijam bolj navajeni iskati z njimi in laže prepoznavajo vsebino od reklam.
8 - 11 so verjetno še preveč rosna leta za razumevanje oglaševanja v katerikoli tehnologiji. V raziskavi ni (ali pa ne najdem) podatka, kako dobro prepoznavajo oglaševanje starejši oz. odrasli, tako da najverjetneje mantra še naprej drži.
Reklame niso vedno tako zelo očitne. Pred časom mi je kolega razlagal, da je bral kako nevrjetno zdravilne so češnje. Ko se ni mogel načudit njihovi zdravilnosti sem ga še vprašala kje je to prebrala in ko je rekel na 24h sem bila zelo začudena, ko je rekel, da ni blo zraven nobenega oglasnega sporočila za kak češnjev prehrambeni dodatek. Zatem nadaljuje, da se je odločil, da gre za voljo "zdravih češenj" naslednji dan na praznik češenj :). No-pol k je to izjavil je sam hitro dojel, da je padel na marketinško potezo.
Zadnjič sem naletela na novico, ki se je nanašala na neko raziskavo v Ameriki (seveda nobenega linka), kako nevrjetno bolj zdravo je za ženske nosit športne modrčkov kot navadne nedrčke. V resnici bi jih morale nositi vsakodnevno namesto modrčkov so namigovali da bi jih morale nositi celo ponoči med spanjem. V resnici ni veliko ponudnikov šoportnih nedrčkov na slovenskem trgu in je to reklama, ki jo v resnici ni tako lahko prepoznati-vsaj kolegica pravi da sem paranoična in da to ni reklama, ker zraven ne piše točne znamke ali proizvajalca. To da je bila zraven slika nekega trenutno "in" športnega modrčka je seveda čisto naključje.
Marketing je iz dneva v dan boljši in ljudje smo v povprečju neumni.
Reklame niso vedno tako zelo očitne. Pred časom mi je kolega razlagal, da je bral kako nevrjetno zdravilne so češnje. Ko se ni mogel načudit njihovi zdravilnosti sem ga še vprašala kje je to prebrala in ko je rekel na 24h sem bila zelo začudena, ko je rekel, da ni blo zraven nobenega oglasnega sporočila za kak češnjev prehrambeni dodatek. Zatem nadaljuje, da se je odločil, da gre za voljo "zdravih češenj" naslednji dan na praznik češenj :). No-pol k je to izjavil je sam hitro dojel, da je padel na marketinško potezo.
Zadnjič sem naletela na novico, ki se je nanašala na neko raziskavo v Ameriki (seveda nobenega linka), kako nevrjetno bolj zdravo je za ženske nosit športne modrčkov kot navadne nedrčke. V resnici bi jih morale nositi vsakodnevno namesto modrčkov so namigovali da bi jih morale nositi celo ponoči med spanjem. V resnici ni veliko ponudnikov šoportnih nedrčkov na slovenskem trgu in je to reklama, ki jo v resnici ni tako lahko prepoznati-vsaj kolegica pravi da sem paranoična in da to ni reklama, ker zraven ne piše točne znamke ali proizvajalca. To da je bila zraven slika nekega trenutno "in" športnega modrčka je seveda čisto naključje.
Marketing je iz dneva v dan boljši in ljudje smo v povprečju neumni.
Le za koge neki je bila raklama tisto poročilo WHO-ja ko so izjavili da je rdeče meso kancerogeno
Al pa meni najbolj znana je ona o časovnem oknu, po treningu v fitnessu, da je treba v roku pol ure obvezno zaužit beljakovine, za (pazi zdaj to) optimalno regeneracijo mišic. Jaz priznam, da sem zadevo ko sem jo prvič prebral kar malo zares vzel, ampak potem mi je čez par dni kanilo kakšen nateg je to. In nisem rabil dolgo da sem skontal komu gredo take govorice na mlin. Khm! Whey KHM! protein khm khm!! Kar je fail, ker je dokazano, da se tkivo obnavlja šele med počitkom oz. spanjem. Še hujše zadeve so pa pretiravanja o beljakvinskem vnosu, ki jih razni bloggerji zelo radi našponajo na faktor x2.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?
Jaz sem tudi pri dvanajstih nasedel na eno nigerijsko pismo (nasedel v smislu, da sem se veselil zasluzka in ne, da sem karkoli pošiljal - v bistvu ni bilo odgovora, haha).
Nigerijska pisma so obstajala že davno (davno kot 100 in več let). Ni to neka novost, prav tako ne drugi nategi.
Večina nategov je modifikacija obstoječih. Pa tudi jaz nisem dobil zaresnega nigerijskega. Pač nigerijsko pismo je sinonim za poskus socialnega inženiringa v obliki besedila, ki obljublja bogastvo.
Oh, koliko ljudi (tudi starejših) šele verjame v obstoj neobstoječega.
+1 Slepi so, ne ločijo reklam od ostalega. Tudi ko jim poveš ne dojamejo. Če pa že dojamejo za točno nek primer, ker si si vzel veliko časa za to, pa naslednjič spet ista zgodba. Včasih sem se še trudil... zdaj skoraj ne več. Enostavno a si tak človek in v kritičnih najstnških letih dojameš, začneš videti in postaneš kritičen, al pa nisi in nimaš tega (večina). Pač gledaš jih in si misliš svoje, ker ti drugega kot rečeno itak ne ostane.
I NEED The Point of View Gun effectible on girls too! And then...
Odrasli, ki nikoli ne uporabljajo spleta pa ne razumejo drugih stvari in so manj seznanjeni z novicami sveta in splošnih svinjarijah na spletu
Seveda. V svoji nepoučenosti sploh ne morejo "delovati". Ne vedo, kje je trgovina, banka, zdravstveni dom. In ne vedo,da Slovenija meji (tudi) na Hrvaško. In ne vedo za begunsko krizo.
Torej, ne vem zakaj tako veliko "presenečenje" da otroci ne prepoznajo oglasov, ko pa jih še odrasli ne. Kvaliteta oglasov se iz dneva v dan izboljšuje, naivnosti se pa izogneš z znanjem in izkušnjami, ki pa jih otroci še nimajo. Še odrasli imajo probleme s tem.
Odrasli, ki nikoli ne uporabljajo spleta pa ne razumejo drugih stvari in so manj seznanjeni z novicami sveta in splošnih svinjarijah na spletu
Seveda. V svoji nepoučenosti sploh ne morejo "delovati". Ne vedo, kje je trgovina, banka, zdravstveni dom. In ne vedo,da Slovenija meji (tudi) na Hrvaško. In ne vedo za begunsko krizo.
Ker vse to izveš le in samo - na spletu...
Če informacije pobiraš samo od televizije potem res bolj malo veš.
Internet ni za mularijo pa niti za nekatere odrasle ne. Se spomnim časov, ko so bili gor samo ljudje, ki so imeli kaj za predebatirat oziroma povedat, potem pa so prišli socialni mediji in selfiji...
Mladina ne prepozna oglasov in pretirano verjame internetu. KAJ KAJ KAJ? Kaj to vsaka generacija postaja bolj neumna la kaj. Kako nemores prepoznat oglasov. To je neki narobe z ljudmi.
Sam a se ne strinjate da bi mogl v šolah izobraževat ljudi da ne bi nasedal takim marketinškim trikom in na sploh da ne bi bili tok ovce?
Jaz se ne strinjam. Jaz sem mnenja da je vloga (nas) starsev, da otroke vzgojimo tako, da bojo zmogli funkcionirati v svetu, ki jim ga bomo pustili za seboj. Sola naj jih nauci stvari, ki jih zmore (osnove naravoslovja in druzboslovja), kako se pa preriniti skozi zivljenje te pa nobena sola ne nauci. Ce te ne starsi (na lep nacin), te pa okolica (vecinoma na grd nacin).
Kako nemores prepoznat oglasov. To je neki narobe z ljudmi.
Si res tako zelo preprican da zmores locit vsak oglas in dejanske vsebine? Vecina "clankov" in "reviewjev" ki jih beres po netu niso nic drugega kot reklame. Zakaj pa mislis da lahko ogromne firme zivijo od reklam? Ker vsi vejo da gre za reklame in jih ignorirajo?
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Jaz se ne strinjam. Jaz sem mnenja da je vloga (nas) starsev, da otroke vzgojimo tako, da bojo zmogli funkcionirati v svetu, ki jim ga bomo pustili za seboj. Sola naj jih nauci stvari, ki jih zmore (osnove naravoslovja in druzboslovja), kako se pa preriniti skozi zivljenje te pa nobena sola ne nauci.
Najboljši recept za nikakršen napredek družbe. Starši se lahko trudijo, ampak če sami ne znajo, tudi otrok ne morejo naučiti. In potem se neznanje (predsodki, vera ...) deduje iz roda v rod.
Naloga šole bi ravno morala biti, da otrokom pokaže še druge plati življenja, ki jih doma ne vidijo, jih nauči skeptično razmišljati in se odločati. V šoli bi jih recimo morali naučiti, kaj so to piramidne igre, in zakaj so sistemi za služenje s športnimi stavami nateg, če omenim samo dve preprosti zadevi, ki se jih marsikdo doma ne more naučiti, ker starši tega preprosto ne vedo (ker se v šoli tega niso učili, njihovi starši pa tega tudi niso vedeli).
Najboljši recept za nikakršen napredek družbe. Starši se lahko trudijo, ampak če sami ne znajo, tudi otrok ne morejo naučiti. In potem se neznanje (predsodki, vera ...) deduje iz roda v rod.
Za napredek ni odgovorna celotna populacija, ampak ponavadi le pescica osebkov. Vcasih formalno solanih, vcanih brez formalne izobrazbe, vcasih vzgojenih v urejenih druzinah, vcasih gre za sirote. Tistih nekaj, ki imajo res zeljo narediti nekaj vec in spremeniti stvari na bolje, ne bo nic ustavilo (razen mogoce drugih ljudi ki so jim fovz, ampak to ne spada pod izobrazbo in vzgojo). Velika vecina bo pa prezivljala iz dneva v dan, z vsakim dnem postajala bolj zamorjena, cinicna, nerazgledana, zaostala, ... Nobena sola jim pri tem ne pomaga.
Naloga šole bi ravno morala biti, da otrokom pokaže še druge plati življenja, ki jih doma ne vidijo, jih nauči skeptično razmišljati in se odločati.
A hoces povedat da vecina starsev doma uci otroke vse od matematike do sociologije? Vecina starsev se osnovnosolske matematike ne pozna vec, so pa zato precej seznanjeni s trenutnimi druzbenimi razmerami, ampak tega ni v ucnem nacrtu. Tudi akksnega silnega problem solvinga se ne grejo v soli (vsaj mi se nismo sli). Pri nas je slo za ucenje (pomnjenje) "faktov" (politicno in ideolosko obarvanih). Mogoce je profesor za fiziko v srednji soli (in en za kemijo, ki sem ga imel na zalost samo v zadnjem letniku) imel nekaj upov da bi otroke naucil skepticno razmisljati in najti optimalne resitve problemov, ampak veliki vecini je to zleteli direktno mimo glave.
V šoli bi jih recimo morali naučiti, kaj so to piramidne igre, in zakaj so sistemi za služenje s športnimi stavami nateg, če omenim samo dve preprosti zadevi, ki se jih marsikdo doma ne more naučiti, ker starši tega preprosto ne vedo (ker se v šoli tega niso učili, njihovi starši pa tega tudi niso vedeli).
Meni se to dvoje ne zdi tako velik problem. Ze sedanja solska izobrazba bi morala oba problema dobro pojasniti (verjetnost da ti zadanes vs verjetnost da ogranizator stav pobere masten dobicek), pa ljudem se vedno "ne potegne".
Otroke je treba nauciti, da se, ko odrastejo, ne bodo vec obnasali kot otroci. Da se znajo drzati druzbenih pravil in norm, jih vsake toliko (po tehtnem razmisleku) tudi prekrsiti, da si organizirajo svoje zivljenje tako da bojo imeli kaj od njega, ne pa da hodijo 60 let v sluzbo, vsak vecer se ga pa napijejo in grejo domov skloftat otroke in prebutat zeno. Ampak tega tudi sole ne ucijo.
Soloe so super ideja in vrhunsko sluzijo temu, da se populacijo vsaj priblizno izobrazi o stvareh, s katerimi doma velika vecina sploh nima stika. Ampak sole pa niso nekaj, kar naj bi te rpipravilo na zivljenje. To so lahko edino starsi (oz. njihov nadomestek ce jih nimas, ce niso zainteresirani, ce so nesposobni, ...).
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Ne razumeš, da mnogi starši tega preprosto ne znajo. Ker jih niso naučili njihovi starši, ki tudi niso znali, šola pa tudi ne. V demokraciji je splošni napredek družbe odvisen od večine, ne od par posameznikov.
V demokraciji je splošni napredek družbe odvisen od večine, ne od par posameznikov.
Napredek je dokaj neodvisen od politicno/ideoloske ureditve. Res je da nekateri sistemi aktivno zavirajo napredek, ampak takih smo se vecinoma ze znebili. Predvsem je pa zgreseno misljenje, da je za napredek odgovorna celotna druzba. Strinjam se, da _bi_ za napredek _morala_biti_ odgovorna celotna druzba, ampak smo se tako daaaalec od tega... Na koncu se vedno iskaze da za napredek skrbi pescica zanesenjakov na svojem podrocju, ki naredijo veliko vec kot celotna druzba skupaj. To pa zato, ker veliki vecini druzbe njihov "prispevek" obsega siht od 7ih do 3eh, pol dva pira v ostariji, pa kaksen fuzbal na TVju zvecer. En micken del druzbe se poskusa izobrazevati (tudi ko koncajo formalno izobrazevanje) in jih k temu "silijo" hobiji in interesi, ampak te tudi ne ustvarijo kaksnega signifikantnega doprinosa k napredku. Ostane ti samo se "elita" (vcasih spadajo tudi v socialno/ekonomsko elito, vcasih ne) ki dejansko izdela stvari/izpelje projekte, ki druzbi prinesejo nekaj novega, nekaj dobrega, nekaj cesar prej niso imeli.
Vsi ostali se pa zdraven slepamo in poskusamo njihove stvari cimbolje vpeljat v nasa zivljenja, ker verjamemo, da bomo tako ziveli bolje.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
...pa da odpravimo suzenjstvo, da damo zenskam pravico glasovati na volitvah in se izborazevati, da dovolimo ljudem drugih ras da se vozijo na istem avtobusu, da zagotovimo posameznikov svobodo in zasebnost, itd.
In nic od tega ne nauci sola (samo vmes omenijo da se je vecina nastetih stvari enkrat zgodila). In vsaka od teh stvari ni imela za seboj nekega silnega druzbenega gibanja, kjer bi vsaj 50% populacije doumelo da nekaj ne stima in zadeve popravili. V veliki vecini se najde nek "idiot" (vcasih poimenovan tudi terorist, extremist, itd.) ki bi rad stvari spremenil. Tistim, ki jim uspe, se kasneje ponavadi rece "revolucionarji", tisti, ki jim pa ne uspe, pa povecini tako zelo najebejo, da se nekaj desetletij ni heroja ki bi poskusal kaj podobnega.
Skoraj vedno je pa povod posameznik ali zelo majhna skupina ljudi, ki se cisto prevec trudi za dobrobit celotne druzbe v primerjavi z drugimi "lenuhi".
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Upam da ne trdis, da ce v sole to vpeljali, da bi carobno vse to dobili? Hudic je, ker so skoraj povsod sole drzavno regulirane, ker prinasa dobre in slabe strani. Ce je drzava OK, potem so ponavadi tudi sole OK in ucijo uporabne stvari. Ce je drzava kmetavzarska, potem sola ne naredi drugega kot da iz populacije izdela se vecje kmetavze.
V starih cajtih, ko je bil % solanih zelo majhen, so se dogajale velike druzbene spremembe. Sola ni nikoli bila povod za spremembe (navsezadnje sola uci kako morajo stvari potekati, ne kako jih spremeniti), bila pa je razgledanost ljudi. Bolj kot so razgledani, bolj tezijo k druzbenim spremembam. Danes za to skrbi predvsem internet (za tiste ki to hocejo, za vecino je samo ponudba "socialnih" omrezij in pr0na), svoje cajte je to slo bolj pocasi, ce je sploh slo.
Sola bi lahko bila ustanova ki skrbi za razgledanost (mogoce bi celo morala biti), ampak to skoraj nikjer ni. V vecini primerov te zivljenje (==starsi oz. okolica) nauci da to, kar te ucijo v soli, ni vedno prav, in da je vcasih lahko celo zelo narobe.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
"Pretirano verjame internetu" je identično izjavi "pretirano verjame tisku", saj je nesmiselna in neprimerna za odraslo diskusijo.
Vidim sicer, da se omenja socialna omrežja, kar je pravilno, se pa ne ločuje osebne izjave uporabnikov od podanih povezav, kar spet zavzema celoten medij.
Popolnoma vsaka resnica in hkrati vsaka laž se znajde na internetu, tako da je celotna ideja zastavljena napačno.
"Pretirano verjeti" se še znanstvenim revijam ne sme.
Sicer je pa tako - manj kot je filtrov na poti informacije, in manj kot poznaš vir informacije, manj zaupanja vredna je.
Ko mi neznanec nekaj reče (ali če na netu nekaj preberem od neznanca), mu ne verjamem popolnoma nič. Od pomembnosti informacije, oziroma tega, kako zanimiva se mi zdi, je potem odvisno, koliko časa in truda bom vložil v njeno preverjanje.
"Pretirano verjeti" se še znanstvenim revijam ne sme.
Točno, jest bi dodal tudi podobno za mainstream science, ker so že preveč zlizani s financarji ipd. "alternativa" pa životari (kot Tesla kasneje, ko so mu odtegnili keš)
Samo mladi ne prepoznajo oglasov? Neumnost. Tudi starejši ne prepoznajo oglasov in natega. Koliko raznoraznih oglasov, kjer je nekdo zadel nagrado se najde vsak dan, in starejši res verjamejo, da bodo nekaj zastonj dobili. Zastonj ponev ponujajo na radiu, če kupiš novo za 500 EUR, potem zastonj potovanja, itd. Tudi stari niso imuni na oglase.
svega i svačega .. 
