Canon - Canon je predstavil novo tipalo CMOS, ki ima ločljivost 19.580 x 12.600 točk, kar znese natančno 246,7 milijona točk. Senzor sodi v format velikosti APS-H, torej meri 29 x 20 milimetra. To je nekoliko več od APS-C (25,1 x 16,7 mm), ki ga najdemo v cenejših zrcalno-refleksnih fotoaparatih, a še vedno manj od tipičnega 36 mm x 24 mm senzorja na profesionalni opremi.
Za zdaj je novo tipalo še prototip in ga do komercializacije loči še precej časa, a vseeno deluje. Kot vidimo na fotografiji, je prototip celotne naprave še bolj škatlast, a dizajn tu res ni bil prioriteta. Šlo je za število točk, kjer je bil leta 2007 rekord pri 50 milijonih, leta 2010 pa pri 120 milijonih. Če pa govorimo o komercialno dostopnih aparatih, Canon že prodaja DSLR-ja s 50 milijoni točk.
Tipalo je sposobno odčitavanja podatkov s hitrostjo 1,25 milijarde točk na sekundo, kar z drugimi besedami pomeni, da lahko snemamo s hitrostjo 5 fps. Seveda bodo potrebovali še dovolj velike in hitre podatkovne nosilce, ki bodo sposobni shranjevati tolikšno količino podatkov.
Canon pravi, da tipalo tolikšne ločljivosti ne bo pristalo v domačih ali profesionalnih fotoaparatih, temveč v posebnih opremi za nadzor in preprečevanje kriminala, visokoločljivostnih merilnih instrumentih in drugih industrijskih orodjih.
Ojoj, ze vidim, kako bodo profesionalni fotografi selfijev hotel met to v svojem telefonu.
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.
Men se tud zdi butasto, da to razvijajo. Sami pa uporabljajo tipala od Sonya v nekaterih svojih fotoaparatih. Konkurenca pa jih prehiteva po obeh straneh.
Men se tud zdi butasto, da to razvijajo. Sami pa uporabljajo tipala od Sonya v nekaterih svojih fotoaparatih. Konkurenca pa jih prehiteva po obeh straneh.
Sej 99% vseh senzorjev v fotoaparatih vseh znamk je sony. 1% je canonovih senzorjev, ki so samo v EOS serjiji, drugo je sony.
Torej je to problem izključno kompresije. Namesto, da bi shranjevali vseh 14 bitov informacij so jih zmanjšali na 11. Torej je to problem softvera v ozadju. Če se kdo bolj spozna na to naj izračuna koliko je razlika med velikostjo RAW datoteke pri 20MP tipalu pri nezmanjšani ločljivosti 14bitov in kompresiranem z 11 biti informacij.
Torej je to problem izključno kompresije. Namesto, da bi shranjevali vseh 14 bitov informacij so jih zmanjšali na 11. Torej je to problem softvera v ozadju. Če se kdo bolj spozna na to naj izračuna koliko je razlika med velikostjo RAW datoteke pri 20MP tipalu pri nezmanjšani ločljivosti 14bitov in kompresiranem z 11 biti informacij.
Ja sony oglašuje 14bitni losless RAW v vseh reklamah, škatlah in celo v navodilih, z tem zavajajo kupce o dejanski kvaliteti slike. Razlika je: 1. Velika kompresija (kocke pri velikem kontrastu) 2. Razlika je točno 4389456576512 barv
Spc: mal preveč dramatiziraš. Sicer sem Canon uporabnik, ampak bi rajši imel Sonyjev senzor v svojem 5D3. DR pri Canonu pač ni konkurenčen. Kar se pa Sonya tiče, ne vem kako je pri njihovih bodyih, ampak kompresija je stvar firmwarea. Nikon ima pravi 14-bit RAW s Sonyjevimi senzorji.
Vse je dokazano in izračunano, tu nič ni dramatizirano. Ja problem je v RAW formatu sony-a, zakaj tega nočejo "popraviti" tudi meni ni jasno, ampak tako je in kot zgleda se sony-u je*e za to. Če kupiš najdražji in najhujši sonyjev fotoaparat boš žal dobil ven samo 11bitov na kanal in še to hudo kompresiran RAW. Nikon je v tem primeru boljši če hočeš imeti losless raw ampak imajo nekateri nikoni probleme z pikami na senzorju, moj kolega ima isti problem sem mu že 1000x sčistil senzor v nikonu pa še vedno dobiva pike nazaj vsaki teden, in ja ga je dal servisirat ker je bil aparat čisto nov ampak še vseeno se pojavljajo pike.
2^11=2048 2^14=16384 To je verjetno mišljeno na pixel posameznega kanala (RGB). Torej pri prvem dobimo 2048^3=8589934592 možnih kombinacij barve/pixel Pri drugem pa 16384^3=4398046511104 možnih kombinacij barve/pixel Recimo, da imajo monitorji 16,7M možnih barvnih kombinacij posamezne pike, že pri 11bitih na kanal pa imamo možnost prikazat 8589 miljonov različnih barv posamezne pike. S tem, da imajo monitorji recimo 6 bitne matrike oz 2^6=64 64^3=262144 možnih barv posamezne pike, tukaj nekaj ne štima
Če imamo 20MP tipalo slika zavzame: 11bitov x 3 = 33 bitov na piko oz 33 bitov * 20M = 660M bitov 660M/8=82.5M Baytov velikost v pomnilniku je 78,6781MB 14bitov x 3 = 42 bitov na piko oz 42 bitov * 20M = 840M bitov 840M/8=105M Baytov velikost v pomnilniku je 100,1358MB
Ja ampak fotoaparati uporabljajo kompresijo da zapakirajo lossless podatke. Ista finta je če zararaš wave file z rar-om in dobiš ven zelo majhen file, z tem, da nisi nič izgubil, kajti ko ga odpakiraš dobiš ven wave, ki je original.
V čem je potem finta meritev, ki jih objavlja DxOMark in so Sony senzorji pri vrhu?
Ja pač kaže da se problem te kompresije pri meritvi DR ne pokaže. Btw sej banding se tudi ne, čeprav npr pri Canonu še bolj omeji uporabni DR (razen če uporabiš kakšen Denoise ali Dfine), pa tudi pri Toshibinih tipalih v nekaterih DX Nikonih npr D7100 banding nagaja.
Spc: mal preveč dramatiziraš. Sicer sem Canon uporabnik, ampak bi rajši imel Sonyjev senzor v svojem 5D3. DR pri Canonu pač ni konkurenčen. Kar se pa Sonya tiče, ne vem kako je pri njihovih bodyih, ampak kompresija je stvar firmwarea. Nikon ima pravi 14-bit RAW s Sonyjevimi senzorji.
Kako pa je s tistim dual-ISO v ML, a ni uporabno za obvoz kadar te DR žuli?
Iz vsega tega sem izluščil, da je 11 bitov več kot preveč tako za senzor, kot za oko in monitor. Problem je izključno v kompresiji, kar se da enostavno izboljšat z drugačnim algoritmom.
Iz vsega tega sem izluščil, da je 11 bitov več kot preveč tako za senzor, kot za oko in monitor. Problem je izključno v kompresiji, kar se da enostavno izboljšat z drugačnim algoritmom.
Ja če je za tebe dovolj 11bitov potem naj bo. Jaz imam rajši da imam čim vem bitov, kajti v prihodnosti bomo imeli zaslone z 128 bitnimi barvami ali celo več, in tukaj se bo opazla razlika. Že sedaj se opazi razlika med 24biti JPG in 42biti RAW,
Original 24bitov:
http://www.spcphoto.com/Archive/ghostoriginal.jpg
RAW 42bitov:
http://www.spcphoto.com/Archive/ghost.png
Lahko tudi rečemo zakaj bi rabili 4k standard, saj je 1920x1080 Full HD čisto dovolj, ne rabiš več.
Prilimaj še razliko med 11 in 14 bitnim RAW posnetkom (če kje najdeš), da vidimo koliko razlike je tam. Tudi JPG format ima različme stopnje kompresije in nikjer ni možno zasledit kakšno uporabljajo proizvajalci fotoaparatov.
Kot sem prej izračunal zasede nekompresirana RAW datoteka pri 14 bitih na kanal in 20M senzorju cca 100MB, torej bi pri 250M tipalu zadeva zasedla 1,2GB oz kompresirana po izračunu okoli 370MB kar je še vedno ogromno za eno samo sliko.
Prilimaj še razliko med 11 in 14 bitnim RAW posnetkom (če kje najdeš), da vidimo koliko razlike je tam. Tudi JPG format ima različme stopnje kompresije in nikjer ni možno zasledit kakšno uporabljajo proizvajalci fotoaparatov.
Kot sem prej izračunal zasede nekompresirana RAW datoteka pri 14 bitih na kanal in 20M senzorju cca 100MB, torej bi pri 250M tipalu zadeva zasedla 1,2GB oz kompresirana po izračunu okoli 370MB kar je še vedno ogromno za eno samo sliko.
Kakšne probleme dela Sonyjeva kompresija na 11 bitov si lohk najdeš po linkih. To sicer ni mus, kolkr vem Nikonova izgubna kompresija (opcija v večjih in edina možnost v manjših aparatih) takih težav ne povzroča, ti pa zmanjša zmožnost radikalnih sprememb v raw pretvorniku. Samsung pa npr šimfajo ker dela samo velik nestisnjen raw, ne obvlada brezizgubnega stiskanja.
S tem kolk zasede slika z 250M tipala se nam zaenkrat ni treba sekirat, ker ga ne bomo imeli v rokah v doglednem času. Poleg ločljivosti tipala je zraven še vprašanje kje dobiš objektiv, pri katerem boš od te ločljivosti tipala imel kej haska. Medtem ko ima od kvalitetnega zajema 14 bitov lahko korist vsak, ki slika v bolj "ostri" svetlobi (seveda če zna sprocesirat, kar sicer ni raketna znanost ampak današnji fotoaparati tega še ne znajo sami dobro narest).
točno to: cene objektivov, ki bodo to sploh lahko optično izkoristile, bodo ... ohoho... pol bo pa folk gor ef-s tlačil (če bodo pasali) :) Objektiv je skoraj bolj pomemben kot sam senzor (dandanes to lahko trdimo, pred 5 leti ne)
smeh. Jaz sem DSLR prodal, ker s telefonom lahko slikam 90% stvari, za tistih 10% wide ali makro, ki sem včasih slikal pa mi ni žal. Vsaj keš ne mečem stran po nepotrebnem. Ampak za profije bo pa to zmaga, če si bo lahko privoščil. Po moje smo že na meji uporabnosti te tehnologije in res ne vem kaj bodo vse te firme še proizvajale čez 10 let. MIslim noro...
In kar se tiče Canona: njihove DSLR serije to top po uporabnosti trenutno, mnogo bolje od Pentaxov, Sonyjev... Samo nikon je zraven.
Ker nisi primerjal s spodobnim fotoaparatom. Srot se vedno dobis.
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.
Sam uporabljam Nikon D8xx serijo DSLR fotoapatatov, ki imajo resolucijo 36Mpx in moram reči, da je to ravno še obvladljivo. Uporabljam namreč tudi PhaseOne 50Mpx fotoaparate in je zadeva že bistveno bolj problematična za obdelavo. Tukaj seveda ne govorim o nekaj 10 fotografijah na snemalni dan, ampak o nekaj 1000. Glede Canonovih senzorjev sem mnenja, da so kakšno generacijo za Sonyevimi. Seveda ne kar se tiče ločljivosti ampak predvsem zaradi bistveno slabšega dinamičnega razpona. Večanje resolucije fotoaparatov je nesmiselna v kolikor se ne poveča kvaliteta high-end objektivov za full frame senzorje. Če ima veliko standardnih objektivov velike težave pri 36Mpx, so te pri 50Mpx le še večje. Objektivov z optično ločljivostjo, ki bi popolnoma izkoristili ločljivost 250Mpx pri APS-H velikosti senzorja, pa preprosto ni. To je tudi eden izmed glavnih razlogov za srednje slikovni format senzorjev, kjer je zaradi velikosti senzorja ta meja višje. Sem mnenja, da je 50Mpx ena taka maksimalna smiselna meja za FF senzorje pri sedanji optični kvaliteti vrhunskih objektivov. Je pa seveda možno, da Canon misli dodatne pixle uporabiti bolj za kaj drugega?
Ja ampak fotoaparati uporabljajo kompresijo da zapakirajo lossless podatke. Ista finta je če zararaš wave file z rar-om in dobiš ven zelo majhen file, z tem, da nisi nič izgubil, kajti ko ga odpakiraš dobiš ven wave, ki je original.
Definiraj zelo majhen file. Ker, če pogledaš tipiče medijske datoteke, je loseless kompresija hudo neefektivna.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Pa sej je v novici napisano, da ti senzorji (vsaj zaenkrat) sploh niso mišljeni za (profi) fotoaparate. Ampak se bodo uporabljali v posebnih nadzornih napravah. Jaz sem prvo pomislil, na razne drone in podobna vohunska/vojaška oprema, kjer ti velike slike pač pokrijejo veliko področje, ki ga lahko opazuješ hkrati. In sklepam, da pri takih napravah uporabljajo vrhunske optične inštrumente, torej to ne bi smel biti problem. Predstavljam si, da je obdelava slik tudi na nivoju...
nesmiselno. Senzor je odvisen od optike in področje pokritja je samo stvar objektiva - ker objektiv določa koliko resolucije sploh čez pride - saj je standard 35 mm, porkamadona. In kot je zgoraj napisal en ki malo več ve v praksi, že danes težko povprečnež kupi tako dober objektiv. Za EF-s in običajne ef pa lej, so današnji senzorji vrh glave, samo procesor, funkcije in baterijo porihtat!
Lej, čez 10 let... ne vem kaj bodo sploh še prodali. Dobr, je še miljarda kitajcev brez DSLR, samo... že danes se prodaja taka roba, da jaz ne vem za ameterja ali pa profija ali bi sploh menjal. Poznam kolega, profija, ki še vedno z C 1ds slika... za keš. Brez problema.
Pri profijih bodo dedicated fotoaparati vedno aktualni. Trg se trenutno zelo spreminja in misim, da bodo DSLRji izredno nišni, go-to produkt bodo pa brezzrcalniki.
Zvezdica: 1DS je proper mašina. Čeprav odvisno komu prodaja slike, v stock fotografiji recimo, je ob prihodu 4K zaslonov zamenjava že kar nujna.
To pa je res problem, ja. 29 x 20 milimetra spravit v body...Bodo morali posebne tehnične rešitve uporabit...
Še sreča, da so 15x močnejši procesorji, baterije in pomnilniki s 15x kapaciteto ipd. vsi na voljo v gabaritih trenutnih sestavnih delov običajnih digitalcev...
Dokler mu fotoaparat ni ovira ampak sredstvo za zaslužek se mi zdi menjava nepotrebna. Zakaj bi kupoval nov 1Dx in dal 6k€ za body + €€€ za dodatke, če mu 1Ds ne predstavlja ovir pri delu
Le zakaj so fotografije posnete z osem let starim fotoaparatom z 3 Mpiksli povsem primerljive s tistimi posnetimi z najnovejšim 16 MP fotoaparatom?
Zato ker ljudje gledajo na te megapiksle kot na nekaj nujnega. Trije mega piksli so povsem dovolj za print standardne fotografije, 9x10 al kolk je ze. In za prikaz na 1920x1080 ekranu. Pri 10MP pokrijes ze A4 print in 4K ekrane.
Megapiksli pa pridejo prav v primeru, ko moras delati kak crop ali pa pri povecavah. Digitalni zoom.
Jaz pri svojem delu potrebujem detajl, pravzaprav čim več detajla in ugotavljam, da ni objektiva, ki bi na velikosti senzorja manjši kot je standardni Leica format (36x24mm), bil sposoben optično spraviti skozi večjo kotno ločljivost kot jo zahteva 60Mpx. Pa še tu je govora samo o high-end fiksnih objektivih. Morda bo zanimivo pogledati novo Zeiss Milvus serijo objektivov, ki je namenjena visoko ločljivostnim FF fotoaparatom. Sam menim, da so slednji objektivi bolj kot ne pogrevanje že skuhane juhe. Seveda nimajo AF in so tako zame osebno popolnoma neuporabni, toda za kakšnega panoramarja z 5DsR pa so morda najboljša rešitev. Praktično obstaja samo nekaj rešitev za doseganje res visokih resolucij fotografiranja: - 4x zamikanje senzorja za 1/2 pixla v času ekspozicije (ala Hasselblad MS verzije): uporabno samo v studijih oz. na stativu - večanje senzorja in posledično vstopne odprtine (medium ali velikoslikovni senzorji): cena! - uporaba večih senzor/objektiv parov naenkrat (RGB + B/W s pansharpeningom) tako kot je to pri Microsoft Vexcel aerofotogrametričnih kamerah: cena, velikost in teža!
