Glavni problem kometov je njihova majhnost. Resda so ogrommni, če jih primerjamo s človeškimi zgradbami na Zemlji, a v vesoljskem smislu so drobižki. Gravitacija na njih je zelo šibka, zato so pristanki negotovi. Ko se Philae niso sprožile harpune za pričrvstitev na površje, je bil velik uspeh, da se je po dveh lahnih odbojih sploh ustavil na površju. Ker so kometi majhni, jih lastna gravitacija ne preoblikuje v kroglo (še več kot tisočkrat večja Marsova luna Fobos ni uspela postati krogla). Philae je potem na koncu pristal na neugodni osojni legi.
Znanstveni so upali, da bo na njegove sončne celice padlo dovolj energije, ko se bo Čurjumov-Gerasimenko približal Soncu. Komet bo namreč do 13. avgusta priletel v perihelij. Imeli so prav, saj se je ta vikend Philae ponovno oglasil! Podatki kažejo, da se je zbudil že prej, a je šele sedaj uspel priklicali Zemljo. Trenutno je tam -35 °C, sončne celice pa mu zagotavljajo 24 W. Pravzaprav je osupljivo, da lahko z energijo ene žarnice opravlja osnovne meritve in pokliče domov z drugega konca Osončja. In nenazadnje - tja je potoval 10 let! Zadnja komunikacija je trajala 85 sekund, sedaj pa čakajo na novo priložnost, saj ima Philae še kup zbranih, a neposredovanih podatkov.
Precej ironično je dejstvo, da Evropska vesoljska agencija (ESA), ki vodi projekt, še vedno ne ve, kje točno je Philae pristal. Pas iskanja so zožili na približno 16 x 160 metrov veliko območje, ki so ga poimenovali Abidos. Sedaj ko je Philae spet oživel, ga bo gotovo laže najti. ESA upa, da bo deloval čim dlje, saj se nam obetajo spektakularni posnetki in izjemni podatki o dogajanju na kometu, ko pride v bližino Sonca in se začne led taliti ter voda uparevati.
