Načinov, kako shraniti prek Snapchata poslana sporočila, je več, vsi pa postavljajo na laž trditve o avtomatičnem brisanju sporočil po ogledu. Najpreprostejši način je zajem zaslonske slike, s čimer lahko prejemnik shrani fotografijo sporočila. Načeloma je pošiljatelj o tem obveščen, a že v iOS 7 in starejših je mogoče sliko zajeti, ne da bi poslali obvestilo o tem. Podobno je bilo mogoče shraniti tudi prejete videoposnetke, ki jih je Snapchat do oktobra 2013 shranjeval kar na pametnem telefonu v mapi, ki ni bila dela njegovega peskovnika. Snapchat je tudi dobil podatke o lokaciji uporabnika, hkrati pa naj bi shranjeval več osebnih podatkov o prijateljih, kot je razkril.
Velik spodrsljaj je bil vdor v Snapchat, ki je povzročil javno objavo 4,6 milijona telefonskih števil s pripadajočimi imeni. Odgovornost nosi tudi Snapchat, ker je bilo zaradi pomanjkljive implementacije mogoče registrirati telefonsko število, ki sploh ni pripadala uporabniku, ta pa je potem prejemal sporočila, ki mu niso bila namenjena.
Še precej bolj pa je uporabnike razjezilo odkritje, da je mogoče obnoviti tudi sporočila, ki so si jih že ogledali in bi morala biti že zdavnaj uničena. Afera Snappening je razkrila slabih 100.000 fotografij in videoposnetkov (skupaj 13 GB), ki so izvirali s strani Snapsaved.com. Strežniki Snapchata niso bili ranjeni, temveč je šlo za napad na stran, ki je omogočala shranjevanje posnetkov. Snapchat je kmalu zatem prepovedal uporabo tretjih aplikacij za dostop do omrežja Snapchat.
Kakorkoli že, dejstvo je, da brezpogojno samouničljivih sporočil po elektronskih poteh ni mogoče poslati. Pravzaprav to ni nič čudnega, nam Snowdnova razkirja dopovedujejo že več mesecev. Vseeno pa je Snapchat v svoji oglasni kampanji pretiraval, zato je FTC določila, da mora prenehati zavajajoče oglaševati in da bodo naslednjih 20 let neodvisni strokovnjaki bdeli nad njegovim spoštovanjem zavez o varovanju zasebnosti.
