Orion Flight Test - danes 13.05

Orion? A to je tista prekleto predraga in nazadnjaška kapsula, starih vesoljskih prdcev z inkontinenčnimi težavami? Not interested.

In zdj spet preložitev zaradi sunkov vetra...

Meh, to dons ne bo nč, nagaja vetr. Čeprou mi je smešn, da pri 100ton+ raketi toliko vpliva vetr. Itak bo v nekaj sekundah izven troposfere...
Aja, očitno je šlo tokratnem abortu za nekaj drugega. Neki z ventili za gorivo.

Res, očitno ne bo nič, ker so glih zapisali, da ventili na vodikoven tanku ne delujeo tako, kot bi morali.
Mislm, miljarde dolarjev, in potem jih zafrkavajo ventili.

Jutri bo nov poiskus poleta ob 6 a.m et času

nikolahodin je 4. dec 2014 ob 19:37 izjavil:

Jutri bo nov poiskus poleta ob 6 a.m et času

Ne, NASA pravi da bo ponoven preizkus ob 7:05 EST, torej 13:05 CET.

Saj pravim, da gre za kamenodobno tehnologijo po prekleto visoki ceni. Vse kar jih rešuje je zakonodaja.

Bolj pomemben datum je 16 december 2014.

Pristanek 1 stopnje spacex na barge...

Če jim to uspe se začne nova doba in Nasa, ESa,... bodo morale slediti.

Pristanek 1 stopnje spacex na barge...

Divja je tista opcija, da se na tem bargu naredi refill in hop zadeve nazaj na kopno.
Še en kvalitativen preskok pri vesolskem programu, kjer sta brez tega le dve šansi: al vse dela OK in je stvar uspeh al pa je vse skup šlo v franže in odpis kompletnega vložka.
Pojavi se tretja šansa, da nekatere napake pri izstrelitvi niso več usodne za plovilo in s tem niti za tovor.

Kako danes, če bo predvidoma 2018 prvi let?

Sam dodal bi da za na Mars bodo pri SpaceXu razvili popolnoma novo raketo "mars colonial transporter". Falcon Heavy ne bodo uporabljali za Mars, čeprav bi ga lahko(več izstrelitev).



Šlo bo res za ogromno pošast. Posebno, če bodo imeli še 3 1-stopenjske, tako kot za FHeavy.

As of March 2014, no launch site has been selected for the super-heavy lift rocket and Mars Colonial Transporter, but SpaceX has indicated that their leased facility in Florida at Launch Pad 39A is not large enough to accommodate the vehicle, and that a new site would be built in order to launch the >10-meter diameter rocket.

Je pa res, da to še ni dokončno in je zelo malo podatkov. Takrat bo verjetno tudi že Dragon v3 :)

mojsterleo je 5. dec 2014 ob 23:30 izjavil:

orion je precej naprednejsi od apolla, ima napajanje preko soncnih celic, vec prostora in za 4 astronavte, vecja varnost pri vzletu, ter seveda namenjen je deep space misijam. res pa je, da je vsaj primarno cel projekt namenjen raziskovanju asteroidov. o pristanku na luni tezko razpravljamo ker itak ni landerja. polet na mars je cisto spekuliranje. verjetno bo zato potrebna nadgradnja oriona v space habitat. spacex sicer veliko obljublja, ampak zaenkrat vse ostaja na papirju. koncem koncev denar ki ga kongres vlaga v naso, oz SLS , posredno ali neposredno itak pristane v rokah ameriske industrije, tako da...

Ne razumem kateri del ostaja na papirju pri SpaceX?

Falcon 9? Katerega redno pošiljajo v orbito.
Falcon 9 reusable? Katera 1 stopnja se že redno vrača in pristaja v morju. Ta mesec bo pa probala pristati na ploščadi. To bo ubilo konkurenco.
Dragon? Ki tudi redno leti proti ISS.
Dragon V2? KI je že bil predstavljen in je sedaj v testni fazi. Primerjava z Orionom(samo najbolj očitne): Orion pristane v morju, D2 pa povsod kjer želi. Orion posadka 4, D2 7.
Falcon Heavy? Testni polet v začetku leta 2015. Da ne govorim, da bo to vse reusable.

Je to še vedno vse na papirju? I dont think so.

Edino kar je na papirju je MCT. Vendar komponente za motor Raptor se že testirajo.

Kar se tiče ORiona za deep space. Ali resno mislijo, da bo kdo bival v tej mali škatli na dolgi poti do Marsa?

Tehnološko res ne bi smelo biti večjih težav. Je ne dosti drugače kot montirat en thruster na ISS in jo naciljat za mars.

kamor bi bilo trenutno bolj smiselno poslati kaksno (robotsko) misijo.

Kaj pa imaš v mislih ?

kongres zda je ze ob koncu hladne vojne zabremzal nasin mars projekt

Jest bi naraje videl, da se Marsa lotimo skupaj, ne pa vsaka agencija posebej. Ko bo šlo za človeško misijo ali pa ko gre za robotske misije bi raje videl ONE EARTH pristop. Združimo znanje in denar.

mojsterleo je 6. dec 2014 ob 21:41 izjavil:

vostok_1 je 6. dec 2014 ob 18:15 izjavil:

Tehnološko res ne bi smelo biti večjih težav. Je ne dosti drugače kot montirat en thruster na ISS in jo naciljat za mars.

tehnologija je v principu na voljo ze kaksnih 30 let. seveda pa se postavlja vprasanje, ali je to res optimalno porabljen denar. kongres zda je ze ob koncu hladne vojne zabremzal nasin mars projekt. res pa je, obstaja kar nekaj koncev v nasem osoncju, kamor bi bilo trenutno bolj smiselno poslati kaksno (robotsko) misijo. mars se da povsem zadovoljivo raziskovati z robotskimi roverji.

V bistvu imamo tehnologijo samo v teoriji, vsaj zaenkrat.

Orion je tezak 21 ton, druga stopnja rakere Delta-IV Heavy ima 27 ton goriva, skupna teza Orion, second stage + gorivo je 50 ton. Specific impulse motorja 462s. To pomeni okrog 4000m/s deltaV. Za na Mars potrebujemo (brez aerobrakinga in brez uporabe gravitacijskih pospeskov nase Lune, Deimosa in Phobosa (ce je to sploh mogoce)) okrog 21.5km/s deltaV. Za nazaj lahko skoraj odstejemo tistih 9km/s, ki jih rabis, da prides v Low Earth Orbit. Aerobraking in pristanek s padalom. Vsega skupaj okrog ~35km/s deltaV za pot na Mars in nazaj. Pod pogojem, da ne gre nikjer nic narobe.

Tezo 'mars landerja' sem povsem zanemaril. Ce se tisto pristejmo, potem rata vse skupaj se tezje. Lunar lander iz Apollo programa je tehtal 15 ton in ce damo se to zraven, potem pridemo do deltaV 2500m/s.

Iz Low Earh orbit rabis 11.3km/s za pristanek na Marsu. Ce sem prav zracunal za prvo stopnjo Delta-IV Heavy, ima skupaj z drugo stopnjo in celotnim gorivom + Orion in Mars Lander deltaV 4900m/s, torej 2500+4900 = 7400m/s

Mau se sfali! Aja, pa da dobis celo prvo stopnjo v LEO rabis 9000m/s. A cmo uporabit boosterje od Delta-IV? Dejmo! Boosterji so prakticno isti kot prva stopnja. 200 ton goriva, celotna teza 226 ton. Specific impulse na zraku mal manj kot v vakumu: 360s. V LEO mormo spravit pa 226 ton + 66 ton (first stage + second stage + orion + lander).

Ce damo en sam booster, pol dobimo deltaV ~2000m/s, to itak vemo, da je premal, k je mela zadeva ze zdej dva boosterja. Dejmo dva, da vidmo kaj dobimo, ~3300m/s. Skor smo ze na polovici. NASA bi ze zdavni lahko vedla, da "there's no such thing as too many boosters". Dva sta ocitno premal, pa tole ne gre glih linearno naprej. Jah, deset je lepa okrogla stevilka. Hmm... Jeba! 7653m/s. Dejmo jih se deset! 9892m/s

Evo, pa smo zmagal. Ce jih damo v 'KSP infamous asparagus staging' konfiguracijo verjetno lahk se kak booster ali pa dva prisparamo. :D

Resitev je vsekakor v vec poletih v LEO in potem sestavljanje vesoljske ladje tam. A vendar je treba vedeti, da je za deltaV 11km/s potrebno ogromno goriva. Ce cez palec ocenimo (zlo skromno), da bi potrebovali cca 500 ton goriva, potem je to pet poletov s Space Shuttlom (ki jih nimamo vec), samo za gorivo. Lahko bi vzeli kaksen bolj ucinkovit motor za fijakanje do Marsa in nazaj, Musk nima nic na zalogi, rusi imajo vendar je se vedno specific impulse samo 460s. Z Delta-IV je to skoraj 20 poletov, samo zato, da gorivo spravimo gor, potem pa se vsaj dva poleta, da gor spravimo se vso ostalo robo.

Ne, danes ne moremo na Mars. :)

PS: Zaradi preprostejsega izracuna, smo zanemarili zracni upor, v resnici s tako konfiguracijo (ce bi slucajno poletela) ne bi prisel tako visoko. Bi rabil se ene pet boosterjev zaradi zracnega upora in potem se ene tri boosterje zaradi unih petih in pol se dva zaradi unih treh, ... ...

Pejte mal KSP igrat, da boste vidl kako zlo trivialno je to. :>

Nej me kdo popravi pri mojih paper napkin izracunih, ce sem kje kaj usral. :) Povsem mozno, da sem.

presenetljivo je pac, da je upokojitev space shuttlov ameriski vesoljski program potisnila kaksnih 40 let nazaj. ce pogledas , so americani konec 60 let imeli nacrt ne samo za polet na luno, ampak tudi na mars. poleg izjemne saturn v rakete, ki jo je skonstruiral nacisticni raketni genij werner von braun, so imeli tudi delujoc prototip jedrskega raketnega motorja, ki bi nadomestil saturnov kemicni upper stage. po pristanku na luni se je kongres ustrasil orjaskih stroskov mars projekta, zato so enega za drugim vse skenslali in se osredotocili na eksperimentalne vesoljske postaje (skylab..) in razvoj space shuttle. prednost ki obstaja sedaj je edino to, da je oz. bo mozno omejeno tonazo nosilnih raket omiliti z novimi lahkimi a cvrstimi bivalnimi tehnologijami kot so npr. deep space habitats. del habitata bi bilo seveda orion plovilo, pripeto na dock, ter rover, ki bi ga najbrz odvrgli na planet oz. bi pristal s pomocjo padala, ali cesa podobnega.