Slo-Tech - Univerza Rice v sodelovanju z ameriško vojaško agencijo DARPA vodi projekt Plinij, ki si postavlja zelo smel cilj poenostavitve programiranja. Glavna premisa je pisanje čedalje bolj kompleksne programske kode, ki ga ljudje še vedno opravljajo ročno vrstico po vrstico. Projekt, ki se imenuje po rimskem zgodovinarju, poteka v okviru širšega programa MUSE.
Zamisel je preprosta, a se zdi za današnje čase skorajda znanstvena fantastika. Ker je na svetu prosto dostopnih na milijarde vrstic programske kode, je nesmiselno enake probleme reševati vedno znova in znova. Projekt, ki bo težek 11 milijonov dolarjev, opisujejo kot funkciji samodokončanja in preverjanja sintakse (autocomplete in spell-check) za programiranje. Programer napiše nekaj vrstic kode, Plinij pa sam ugotovi, kaj želi storiti in predlaga manjkajoče vrstice ter popravi napake. Seveda ne bo ponudil le ene možnosti, ampak več, programer pa bo izbral pravo - podobno kot urejevalniki besedil predlagajo več besed po padajoči verjetnosti. Plinij naj bi razumel več jezikov in sintaks, tako da ga ne bo motilo, če bo imel v korpusu del kode v C++, programer pa bo delal v kakšnem drugem jeziku.
Raziskovalci pravijo, da bo Plinij prinesel korenit napredek v načinu pisanja, preizkušanja in razhroščevanja programske opreme. Plinij ne bo le slepo dokončeval stavkov in vrstic, ampak bo preveril tudi skladnost programa in polovil najočitnejše hrošče ter varnostne luknje. Bistven bo seveda ogromen korpus kakovostne kode, ki ga bodo dobili iz odprtokodnih repozitorijev.
"Programming today is a race between software engineers striving to build bigger and better idiot-proof programs, and the Universe trying to produce bigger and better idiots. So far, the Universe is winning." Rick Cook, The Wizardry Compiled
"Everybody is a genius. But if you judge a fish by its ability to climb a tree
it will live its whole life believing that it is stupid."
-Albert Einstein
>> Bistven bo seveda ogromen korpus kakovostne kode, ki ga bodo dobili iz odprtokodnih repozitorijev.
Lol. Osnovna premisa je fail, tam pa kakovostne kode res ne bodo dobili, razen ce jo bodo sli cistiti vrstico po vrstico na roko, tam najdes vse, od popolnih zmazkov totalnih amaterjev do biserov in oboje je obicajno zmesano v iste projekte, takoj ko so malo vecji. Da bi pa res temeljito zahebali morajo notri samo dodati x11.
Meni je pa to všeč. Že sedaj v Android Studiu programiram bolj kot ne s TAB tipko. Če delaš v C, Javi, Android Studio,... je prav zoprno se včasih spomniti, kako naj bi že for zanka izgledala, sploh če že nekaj časa nisi programiral. Tab Tab pa je postavljena, le še malce jo preurediš.
Ima pa stvar za programerje tudi slabo stran....namreč če samo insertiraš neke dele kode in nikoli nič ne napišeš sam, si mrzel, ko se vsedeš za mašino ki tega "frameworka" nima....ne spomniš se ni ti tega kako gre for zanka. Potem si dober za delo samo še na takem sistemu, imaš pa poleg sebe še miljardo "babic", ki zlagajo te kockice.
...pisanje čedalje bolj kompleksne
programske kode, ki ga ljudje
še vedno opravljajo ročno
vrstico po vrstico..
to je po moje zelo redko današnje dni ... bol skladajo cele že obstoječe bloke kode s kakšnim namenskim programom ... IMHO so zelo redki programerji, ki še znajo pisat zadeve od nule (zato je pa toliko bugov v Software-ju ...
Kot programer moram reči, da to ni res. Še vedno programiramo, pa šeprav na nekoliko višjem nivoju - v C#-ju še vedno pišemo celotno kodo vrstico za vrstico. Pa naj bo za parsanje dokumentov ali streljanje zombijev.
Ima pa stvar za programerje tudi slabo stran....namreč če samo insertiraš neke dele kode in nikoli nič ne napišeš sam, si mrzel, ko se vsedeš za mašino ki tega "frameworka" nima....ne spomniš se ni ti tega kako gre for zanka. Potem si dober za delo samo še na takem sistemu, imaš pa poleg sebe še miljardo "babic", ki zlagajo te kockice.
Saj zdajšnji programerji so tudi "mrzli" brez prevajalnika... pa kaj potem?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Stara garda se samo punta, ker novim programerjem ne potrebno toliko nepotrebnega švica pri iskanju napak skozi spraviti. Za večino aplikacij se bo dalo programiranja naučiti v treh mesecih in ne v treh letih, kot je to bilo sedaj.
Seveda boste (bomo) koristni za bolj občutljive projekte. Kar se pa tiče WEB programja in Aplikacij, bodo pa naše muke bolj v napoto kot v prednost, saj smo več časa porabili za logiko kot pa za ideje.
Novi programerji bodo bolj oblikovalci kot pa programerji. JBG, tako je, lahko se postavimo pred vlak, se nanj usedemo ali pa ga gledamo kako gre mimo.
...pisanje čedalje bolj kompleksne programske kode, ki ga ljudje še vedno opravljajo ročno vrstico po vrstico..
to je po moje zelo redko današnje dni ... bol skladajo cele že obstoječe bloke kode s kakšnim namenskim programom ... IMHO so zelo redki programerji, ki še znajo pisat zadeve od nule (zato je pa toliko bugov v Software-ju ...
Največ bugov je ravno zaradi tega, ker gre vsak vsako bedarijo pisat po svoje pa čeprav obstaja obstoječa koda, ki jo je preverilo večje število ljudi, odpravilo buge in spravilo na celo uporaben nivo. Edini razlog zakaj bi blo sprejemljivo ponovno pisanje vsake bedarije je zgolj zaradi učenja in razumevanja. Nekako tako kot če bi zahteval, da mora vsak mehanik prvo moral znati sredi močvirja prižgati ogenj, narest lasten rudnik, skopat rudo, postat odličen kovač, si "spisat" svoje orodje, itd, etc dokler ne bi bil "vreden" tega, da ti zamenja kantico olja. S to logiko bi bili danes mogoče vsi na kolesu s prestavami, internet sploh ne bi obstajal.
Da ne omenim, da so low level programerji ponavadi kar se tiče uprabniku prijaznega vmesnika ponavadi ravno toliko uporabni, kot tista babica, iz zgornjega posta. Je razlog zakaj je bolje zadeve razdeliti na več delov pa da na vsakem dela nekdo, ki obvalada svoj del. Genijev, ki so na vseh področjih najboljših je malo.
