AnandTech - Na Anandtechu so se nekoliko razpisali o prihajajočih Intelovih procesorjih, osnovanih na arhitekturi Broadwell. Čipi iz družine Core M bodo namenjeni ultra-prenosnim napravam, še letos bomo prve primerek Broadwella namreč videli vsja v Lenovovi 3. generaciji hibridnega prenosnika Yoga (v izvedenki Pro). Ni skrivnost, da je Broadwell nekoliko pozen, pomanjšanje litografije z 22 na 14 nm Intelu namreč ni uspelo povsem brez težav, zato bomo pred koncem leta videli le čipe Core M, medtem ko bodo preostali segmenti, zmogljivejši in tudi požrešnejši procesorji za prenosnike ter seveda namizni čipi, sledili šele prihodnje leto. Glede na Intelov pretekli tempo bi Broadwell sicer morali predstaviti že pred začetkom letošnjega poletja.
Da je izid Broadwella neizbežen pove dejstvo, da se je na Intelovi zbirki podatkov ARK pojavilo kar 7 procesorjev iz družine Core M, ki imajo vsi status launched, kar najverjetneje pomeni, da so prosto dobavljivi za partnerje in tako primerni za vgradnjo v prenosnike. Čas proizvajalcem, ki izdelke želijo predstaviti še pred koncem leta, da ujamejo nakupovalno sezono, ni pretirano naklonjen, saj imajo le še približno mesec dni, da v trgovinah ustvarijo zalogo.
O trojici procesorjev, 5Y70, 5Y10a in 5Y10, smo sicer nekaj izvedeli že na Computexu, zdaj pa so pri Intelu zakrpali še praznino, ki je zevala med paroma 5Y10 in 5Y70. To so naredili s trojico 5Y10c, 5Y31 in 5Y51, medtem ko so na vrhu dodali še 5Y71. Vsi so dvojedrniki s podporo HyperThreadingu, uporabljajo grafični čip HD 5300 in imajo tipično porabo 4,5 W (ki se lahko dvigne do 6 W oz. zniža do 3,5 W, odvisno od potrebe). Vsi imajo tudi 4 MB predpomnilnika ter podpirajo pomnilnik DDR3-1600. Osnovne delovne frekvence se gibljejo med 800 in 1200 MHz, odvisno od modela, kjer se procesorji sami od sebe po potrebi navijejo do najvišje frekvence, ki se med modeli razlikuje med 2000 in 2900 MHz. 5Y70 in 5Y51 na prvi pogled delujeta enakovredna, imata namreč enaki frekvenci procesorskega jedra, a se razlikujeta v frekvencah grafičnega čipa, presenetljivo so te nižje v primeru 5Y70. Enaka je zgodba v primeru družine 5Y10, kjer ima izvedenka c višje frekvence grafičnega jedra, a sta zato izvedenka a ter 5Y10 brez oznake res popolnoma identična, vključno s fizičnim pakiranjem silicijevih jeder (pričakovano bi bilo recimo nekoliko manjše pakiranje za še bolj kompaktne naprave).
Pa saj Intel že par let dela takole, pomanjšanje arhitekture na x nm, nova arhitektura na x nm, pomanjšanje slednje na manj-kot-x nm. Nova arhitektura bo Skylake na 14 nm.
Bi bilo zanimivo, če bi jih že na začetku vgrajevali v poceni prenosnike.
Bilo bi super, sploh če bi s tem še lahko malo TDP dvignil. Ampak tukaj bo itak broadwell ult ali ulx. Ampak cena, hja, težko bo to šlo za prenosnik vreden 300eur.
Kar zanimivo, če pomislim kako so pred leti že napovedovali, da je 22 nm limit, čeprav intel trdi da lahko pripelje do 5 nm (sam za tranzistorje). Me prav zanima kaj bo sledilo, ko bo fizičen limit dosežen in bo konc z Moore's law. Bomo dobil kake 3-D tranzistoje al pa čist drugačen model procesiranja kot je Quantum computing, sam se mi nič od tega ne zdi dovolj privlačno.
Nove arhitekture že imamo. Glej pod KNC in KNL. Samo svet še ni pripravljen zanje ...
Prva asociacija (KNC, KNL) je chess engine.
Can you clarify?
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Knights corner, Knights landing. AKA Xeon Phi in njegov naslednik. Zanimivo je spremljati intel softver youtube channel, da vidiš, kam porivajo programerje ... aka j***ga, paralelizirat se bo treba naučit.
Predvidevam, da na aktualnih GPU-jih težko furaš kompleksno večnitno okolje. Recimo, da bi rad poganjal 20 virtualnih serverjev na nekem gpu-ju. Če imaš generičen večniten cpu in precej rama si lahko privoščiš marsikaj več od obdelave slik, kodiranja videa, password crackinga, bitcoin farmanja, fizike itd.
Kar zanimivo, če pomislim kako so pred leti že napovedovali, da je 22 nm limit, čeprav intel trdi da lahko pripelje do 5 nm (sam za tranzistorje). Me prav zanima kaj bo sledilo, ko bo fizičen limit dosežen in bo konc z Moore's law. Bomo dobil kake 3-D tranzistoje al pa čist drugačen model procesiranja kot je Quantum computing, sam se mi nič od tega ne zdi dovolj privlačno.
včasih je zmanjševanje nm samo "razvada" ali pa izgovor (sej ne, da eno in drugo ne staneta veliko) ... poglej kaj so pri nvidia na istem nm dosegli z Maxwellom, mogoče bi moral Intel na istem nm raje še kaj naredit ... to se bo verjetno šele pri 5nm začelo dogajat
Knights corner, Knights landing. AKA Xeon Phi in njegov naslednik. Zanimivo je spremljati intel softver youtube channel, da vidiš, kam porivajo programerje ... aka j***ga, paralelizirat se bo treba naučit.
Jaz sem se naučil uporabljati (konstruktivno = speed bonus) niti z Intelovim prvim HyperThreadingom na P4. Nekatere stvari so dobile pospešek tudi do 20-25%. MySQL, če se prav spomnim, okoli 30%.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Nove arhitekture že imamo. Glej pod KNC in KNL. Samo svet še ni pripravljen zanje ...
Ma, še ARMu slabo kaže, da bi lahko nadomestil x86. Pomojem bo res moralo priti do hudega paradigm shifta, da bo desktop/mobile šel z x86 na kaj drugega.
Yeah, še več novih brezveznih procesorjev rabimo. Zakaj ne bi kar vsake pol leta zamenjali še socket?
Tile so itak prispajkani v ultraportable, ker ti socket da preveč višine. Torej razpored kuglic pod pakiranjem niti nima neke veze. Desktop Broadwell bo lepo pasal v LGA-1150 in na čipovja serije 9.
Knights corner, Knights landing. AKA Xeon Phi in njegov naslednik. Zanimivo je spremljati intel softver youtube channel, da vidiš, kam porivajo programerje ... aka j***ga, paralelizirat se bo treba naučit.
Zakaj pa ne bi za to poskrbeli kar razvijalci okolij? :)
Knights corner, Knights landing. AKA Xeon Phi in njegov naslednik. Zanimivo je spremljati intel softver youtube channel, da vidiš, kam porivajo programerje ... aka j***ga, paralelizirat se bo treba naučit.
Žal se ne da vse paralelizirat oz je benefit premajhen, da bi poplačal vloženo delo. Osebno bolj vidim, da bi se dele kode programske opreme pisalo za "najbolj naravno" arhitekturo čipa. Recimo, če se problem lahko fino paralelizira potem bi se pisalo v v OpenCL/CUDA,.... Sej to je že danes tako, samo v prihodnosti bo to najbrž še bolj pomembno.
Predvidevam, da na aktualnih GPU-jih težko furaš kompleksno večnitno okolje. Recimo, da bi rad poganjal 20 virtualnih serverjev na nekem gpu-ju. Če imaš generičen večniten cpu in precej rama si lahko privoščiš marsikaj več od obdelave slik, kodiranja videa, password crackinga, bitcoin farmanja, fizike itd.
GPU je popolnoma neprimeren za neparalelno splošnonamensko računanje. Vsaj pri današnjem compute capability-ju oz bolje rečeno - to je čisto v nasptorju glede na to kako OS-i delujejo. Večino kode je še zmeraj serijske in GPU tu pogrne na celi črti, ker ima počasna jedra.
Hardware bo moral biti v prihodnosti bolj avtonomen. Grafike bodo morale delati z bistveno manj sodelovanja CPU-ja. Enako velja za morebitne drugačne čipe v računalniških sistemih. En premik v tej smeri se že dogaja, da grafika vidi sistemski pomnilnik in ga naslavlja.
Najbolj namenski čip za neko stvar (programsko opremo, algoritem,...) se pa itak doseže s FPGA.
Kaj to pomeni (prihod Broadwella) za cene prenosnikov v naslednjem letu? Ali bodo cene prenosnikov s starejšimi modeli cenejše, ali bo za podobno ceno možno dobiti zmogljivejši računalnik, ali pa nič od naštetega?
1. Starejši modeli se naj bi ponavadi umaknili iz prodaje ali pa proda laikom za isto ceno, kot prej. Naprimer v BB si lahko pred kratkim še kupil i5+640gt (2012). 2. Za podobno ceno zmogljivejši? Ja malo pa že. 3. Največji benefit bi moral biti pri toploti in porabi, kar pa je spet odvisno od zmogljivosti.
ne moremo dosti reči o tem, dokler ne pridejo proper recenzije teh procesorjev. če se izkaže, da je intel držal obljubo in so procesorji res konkretno varčnejši, potem bo poceniteh starih vsaj tolikšna kot je bila pocenitev s prihodom haswellov.
Kaj to pomeni (prihod Broadwella) za cene prenosnikov v naslednjem letu? Ali bodo cene prenosnikov s starejšimi modeli cenejše, ali bo za podobno ceno možno dobiti zmogljivejši računalnik, ali pa nič od naštetega?
Glede na zgodovino oboje. Čeprav bo to bolj veljalo az 2015, ko bo na voljo več procesorjev Broadwell, tudi pri višjih porabah, tile so res precej omejeni.
Sam manjša poraba še ne pomeni avtomatsko boljše avtonomije, ker proizvajalci radi potem dajo manj zmogljive baterije noter
Ma odkar so na sceni Ultrabooki, sploh pa s Haswellom to ni več tak problem, danes ni več umetnost dobiti laptop z 8 ur avtonomije, pod 3 je pa že kar grozota od izdelka.
ne moremo dosti reči o tem, dokler ne pridejo proper recenzije teh procesorjev. če se izkaže, da je intel držal obljubo in so procesorji res konkretno varčnejši, potem bo poceniteh starih vsaj tolikšna kot je bila pocenitev s prihodom haswellov.
Imam raje par 100g težji prenosnik, če to pomeni par ur več avtonomije. Manjša poraba čipov gre predvsem na roko OEM builderjim, ker lahko šparajo pri čisto vsem (baterija, ventilacija, power delivery, etc...). Seveda se to prenese tudi na končnega uporabnika, ampak ne v taki meri; manjše gretje, manjša cena...
Imam raje par 100g težji prenosnik, če to pomeni par ur več avtonomije. Manjša poraba čipov gre predvsem na roko OEM builderjim, ker lahko šparajo pri čisto vsem (baterija, ventilacija, power delivery, etc...). Seveda se to prenese tudi na končnega uporabnika, ampak ne v taki meri; manjše gretje, manjša cena...
prenosniki konvergirajo v tablice oziroma hibride
P200 MMX, 32mb ram, 2gb HDD, s3 virge 2mb, 14" CRT 640x480
New Sphincter Kvartet:
Roko Spestner, Namaž Zlevčar, Daje Heading, Maraje Spetan
Bo vse za dobit, tudi cene se bodo v prihodnje prilagodile. Najbolj še vse skupaj konvergira k zmogljivosti, nizki porabi, dobrim zaslonom, splošno uporabnem OS.
Slabo. Čip bi bil ogromen, problem je s hlajenjem in s samo izdelavo (vprašanje koliko bi bilo defektnih), niso vsi proizvodni postopki dobri za vse čipe, itd.
Slabo. Čip bi bil ogromen, problem je s hlajenjem in s samo izdelavo (vprašanje koliko bi bilo defektnih), niso vsi proizvodni postopki dobri za vse čipe, itd.
Ampak to je/bo prihodnost. Vse v/na enem.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Ne bo/ni. Vse na enem je CPU, GPU in krmilniki, morda kak SRAM (konzole) oz. malce večji cache. En kup stvari je pa še vedno posebej. RAM recimo, razni oddajniški čipi v mobitelih in tablicah, itd. Če ne drugega takšen monoliten čip precej oteži variiranje izdelka s specifikacijami.
to ni tak problem, ker obstajajo v procih varovalke, ki jih lahko pregoriš enkrat, ko je čip narejen (ne da bi zjebal ostali del čipa). isto lahko naredis softversko, je imelo ze par intel procev tako, da si lahko za $50 kupil HT + dodaten mb cacha. v takem primeru (vse on-chip ali on-package - je velika razlika s stališča cene in zahtevnosti izdelave) bi imel intel večji kos pogače zase, kar je edino, kar jih zanima. poleg tega bi recimo že samo prilotan ram na matično pomagal pri performansah, da lahko naprej ženeš razvoj. naslednja postaja je logično on-package (glej knights landing).
ce bi pa hotel več customizacije, pa posežeš po extreme varianti, ki je temu primerno draga. tko kot so včasih vsi proci podpirali navijanje. alpa k si imel 6-jedrnike na lga775.
http://www.anandtech.com/show/8217/inte... evo, proc + 8 (al 16) gb rama on-package, med njima pa uber široko vodilo za čimboljši izkoristek. če rabiš pa več, boš pa plačal.
Dejstvo je, da se moorov zakon na cmos podlagi bliža svojemu koncu, zato je edina možnost za pospešitev trenutne tehnologije zmanjševanje razdalj med komponentami. Ergo integracija. To, kar imamo napovedano danes, je šele začetek.
Bi bilo zanimivo, če bi jih že na začetku vgrajevali v poceni prenosnike.
za v poceni prenosnike in vv tablice tole itak ni
kje so mainstream 8 jederniki z ht, avx512, kakih 16MB l2 in 64MB l3, ddr4 (po možnosti 4 kanalni), 5-6GHz frekvence in 6,5-7GHz za turbo način, podpora vsaj 128GB ecc rama kot standard in ne kot neka strežniška eksotika... ah ja, dnevi ko so bili athloni 64 resna konkurenca...... pa kaj če je poraba v ful load 250+W, pri idle lahko uporablja iste trike kot jih sedaj in pride na neko normalno št...
to ni tak problem, ker obstajajo v procih varovalke, ki jih lahko pregoriš enkrat, ko je čip narejen (ne da bi zjebal ostali del čipa). isto lahko naredis softversko, je imelo ze par intel procev tako, da si lahko za $50 kupil HT + dodaten mb cacha.
kje so mainstream 8 jederniki z ht, avx512, kakih 16MB l2 in 64MB l3, ddr4 (po možnosti 4 kanalni), 5-6GHz frekvence in 6,5-7GHz za turbo način, podpora vsaj 128GB ecc rama kot standard in ne kot neka strežniška eksotika... ah ja, dnevi ko so bili athloni 64 resna konkurenca...... pa kaj če je poraba v ful load 250+W, pri idle lahko uporablja iste trike kot jih sedaj in pride na neko normalno št...
Predrago in nepotrebno za povprečnega uporabnika.
Ostali naj pa kupijo serverske čipe. Saj to pomeni če tako mašinerijo rabijo, jo bodo tudi hitro finančno amortizirali ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
kje so mainstream 8 jederniki z ht, avx512, kakih 16MB l2 in 64MB l3, ddr4 (po možnosti 4 kanalni), 5-6GHz frekvence in 6,5-7GHz za turbo način, podpora vsaj 128GB ecc rama kot standard in ne kot neka strežniška eksotika... ah ja, dnevi ko so bili athloni 64 resna konkurenca...... pa kaj če je poraba v ful load 250+W, pri idle lahko uporablja iste trike kot jih sedaj in pride na neko normalno št...
Pa kaj, ja. Pa kaj, če procesorja ne moreš hladiti. Pa kaj če potrebuješ 200 € vreden PSU in temu primeren napajalni sklop na matični, kar seveda vse stane TEŽKE denarje, da vse to napajaš. Koga to briga. Samo da imaš ti 8 jeder, ki jih boš porabil za kaj točno že? Pa 64 MB L3, kjer je cache že zdaj več kot polovico jedra, skupnih 100 MB predpomnilnika bi pa že tako velike čipe še bistveno povečalo in jih tako naredilo še bistveno dražje (zaradi večje površine in večjega odstotka izmeta). Koga briga to.
Pravzaprav to, akr hočeš, že obstaja. Prav za 'mainstream'. http://geizhals.at/intel-core-i7-5960x-... 8 jeder, quad channel DDR4, 20 MB L3, 3 GHz. Za tistih 6 GHz, ki jih želiš, bo pa poskrbelo navijanje. No, ne bo, ker tako daleč ne boš prišel pa v vsakem primeru boš poteboval LN2. Pa matično za nekih 500 €, drag RAM, itd. itd. Ampak možno pa je. Če zadeve dejansko potrebuješ za kaj več, kot merjenje penisa, itak ne bo problem plačati.
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.
PIPI poglej si, kako ima power 8 blizu 100mb cache skupaj (celotne količine sicer ne vem na pamet) ni treba, da je vse on-die. poleg tega je večji cache običajno počasnejši.
PIPI poglej si, kako ima power 8 blizu 100mb cache skupaj (celotne količine sicer ne vem na pamet) ni treba, da je vse on-die. poleg tega je večji cache običajno počasnejši.
Ja to mi je jasno, sam če nimaš on-die, imaš pa on-package, je ta še vedno ogromen. Če ga imaš na matični je pa samo glorified RAM. Pri Power morda funkcionira, ker ni namenjen ravno za consumer trg, za domače uporabnike pa vprašanje, če bi zadeva laufala. Bi se verjetno dalo narediti vse skupaj lažje/bolje.
Dejstvo je, da se moorov zakon na cmos podlagi bliža svojemu koncu, zato je edina možnost za pospešitev trenutne tehnologije zmanjševanje razdalj med komponentami. Ergo integracija. To, kar imamo napovedano danes, je šele začetek.
Kaj pa flancaš. Tiste zadeve, kjer je performance (latence in bandwidth) ključen, so že sedaj čisto skupaj. To so CPU, njegovi registri in v primeru Intela še IGPU.
Edino, kar bi se splačalo, je še RAM premaknit bližje. Ostalega se ne splača premikat.
