Forum » Elektrotehnika in elektronika » Kaj je naloga kondenzatorja
Kaj je naloga kondenzatorja
Alen92 ::
Torej malo za šalo, veliko zares, se sprašujem kaj natančno je naloga kondenzatorja pri elektromotorju? Gledam po netu in so same neke strokovne razlage.
Recimo včeraj nam je na wap-u razneslo kondenzator in pač grem v prvo trgovino z elektro materialom in kupim novega, sem se pa celo pot spraševal, kaj sploh ta valj počne pri vsem tem?
Enako se mi je že naredilo pri mešalcu za beton, pač poči kondenzator... Mi zna kdo po kmečko razložit kaj počne ta stvar in kaj pomeni da je kondenzator nevem recimo 45 mikro faradov...
Hvalaa =)
Lp
Recimo včeraj nam je na wap-u razneslo kondenzator in pač grem v prvo trgovino z elektro materialom in kupim novega, sem se pa celo pot spraševal, kaj sploh ta valj počne pri vsem tem?
Enako se mi je že naredilo pri mešalcu za beton, pač poči kondenzator... Mi zna kdo po kmečko razložit kaj počne ta stvar in kaj pomeni da je kondenzator nevem recimo 45 mikro faradov...
Hvalaa =)
Lp
An0N ::
Čisto po kmečko, kondenzator "hrani elektriko - električni naboj", kar je pomembno za celotno elektrodinamiko, ki se vrši na nekem elektronskem vezju. Prispeva k nekemu stabilnemu pretoku električnega naboja skozi vezje.
AndrejS ::
Če se ne motim kondenzator pri elektromotorju na izmenični tok določa smer vrtenja. Če crke se motor zavrti v poljubno smer pri startu
WarpedGone ::
Še bol po domače: kondenzator bremza hitrost rasti/padanja napetosti.
Večjo kapaciteto (faradi) kot ima, "močnejša bremza" je.
Kako močna bremza mora bit/je lahko (kolk faradov) je odvisno od moči vsega ostalega.
Večjo kapaciteto (faradi) kot ima, "močnejša bremza" je.
Kako močna bremza mora bit/je lahko (kolk faradov) je odvisno od moči vsega ostalega.
Zbogom in hvala za vse ribe
SeMiNeSanja ::
Ker nisem štromar, bo moj odgovor lih tko kmečki, kot tvoje vprašanje :)
Elektromotor naredi magnet in če bi zadevo direktno priklopil, bi se + in - pola magnetnega polja pokrivala, zadeva pa se nebi nikamor vrtela in bi samo brenčala z 50Hz. Tu potem pride v igro tisti kondenzator, ki ustvari nekakšen 'zamik' magnetnega polja med statorjem in rotojem, tako da se zadeva lahko vrti.
'Zamik' pa ustvari tako, da ne 'spusti' elektriko (predstavljaj si tiste sinusne krivulje iz šole) takoj skozi, ampak šele, ko se napolni (ta del bo vedel keri štromar bolje razložiti). S tem, ko z nekaj zamude spusti elektriko ustvariš še eno krivuljo, ki je časovno ravno toliko zamaknjena, da se rotor in stator ne 'zlepita', ampak se zadeva vrti.
Elektromotor naredi magnet in če bi zadevo direktno priklopil, bi se + in - pola magnetnega polja pokrivala, zadeva pa se nebi nikamor vrtela in bi samo brenčala z 50Hz. Tu potem pride v igro tisti kondenzator, ki ustvari nekakšen 'zamik' magnetnega polja med statorjem in rotojem, tako da se zadeva lahko vrti.
'Zamik' pa ustvari tako, da ne 'spusti' elektriko (predstavljaj si tiste sinusne krivulje iz šole) takoj skozi, ampak šele, ko se napolni (ta del bo vedel keri štromar bolje razložiti). S tem, ko z nekaj zamude spusti elektriko ustvariš še eno krivuljo, ki je časovno ravno toliko zamaknjena, da se rotor in stator ne 'zlepita', ampak se zadeva vrti.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: SeMiNeSanja ()
BigHugo ::
Alen92, ta kondenzator je zagonski. Brez njega se ti asinhronski motor ne bi zavrtel. Več gradiva si poišči na internetu.
LP BigHugo
Barbarpapa2 ::
Pozdrav
Razlaga, kaj počne zagonski kondenzator, gre v smeri tega, kaj je SeMiNeSanja napisal. Kondenzator ustvari fazni zamik, zato pride tok na fazo, priključeno na kondenzator, nekaj kasneje, kot na glavno fazo. Zato se magnetno polje na zagonski fazi spreminja s časovnim zamikom glede na magnetno polje glavne faze. To pa ustvari navidezno vrtilno magnetno polje, ki "potegne" rotor za seboj....
Aja, tudi jaz nisem štromar
LP
Jože
Razlaga, kaj počne zagonski kondenzator, gre v smeri tega, kaj je SeMiNeSanja napisal. Kondenzator ustvari fazni zamik, zato pride tok na fazo, priključeno na kondenzator, nekaj kasneje, kot na glavno fazo. Zato se magnetno polje na zagonski fazi spreminja s časovnim zamikom glede na magnetno polje glavne faze. To pa ustvari navidezno vrtilno magnetno polje, ki "potegne" rotor za seboj....
Aja, tudi jaz nisem štromar
LP
Jože
steev ::
Tako ja. Če imam tri faze, nam le-te lahko naredijo vrtilno magnetno polje. Iz ene faze pa ne moremo narediti vrtilnega magnetnega polja, ampak potrebujemo najmanj dve (zamaknjeni za 90°, pri treh morajo biti za 120°), ki pa jo naredimo s kondenzatorjem, ki nam vsaj približno zamakne drugo fazo in tako dobimo vrtilno magnetno polje, ki pa ni tako popolno kot trifazno. Tako da je enofazni asinhronski stroj v resnici dvofazni, ki pa ga mi priklapljamo na eno fazo.
Na spodnji sliki je prikazana navorna karakterstika asinhronskega stroja, če bi imeli samo eno fazo (polna črta) in se lepo vidi, da se stroj lahko zavrti v obe smeri (kamor ga pač porinemo).
Na spodnji sliki je prikazana navorna karakterstika asinhronskega stroja, če bi imeli samo eno fazo (polna črta) in se lepo vidi, da se stroj lahko zavrti v obe smeri (kamor ga pač porinemo).
:|
Zgodovina sprememb…
- zavaroval slike: Primoz ()
Alen92 ::
Aha, ok zdaj pa razumem, to je torej neke vrste štarter za motor =)
Ker ko je nekdo napisal, da se motor ne prižge če ni kondenzatorja, sem si mislil da to ni res, ker še vedno sem ga lahko vžgal, sam pač delal ni, le tulil je...
Torej ok, sedaj razumem kaj počne kondenzator, najlepša hvala vsem, ki ste pomagali =)
Ker ko je nekdo napisal, da se motor ne prižge če ni kondenzatorja, sem si mislil da to ni res, ker še vedno sem ga lahko vžgal, sam pač delal ni, le tulil je...
Torej ok, sedaj razumem kaj počne kondenzator, najlepša hvala vsem, ki ste pomagali =)
Joze_K ::
Kondenzator popravlja cos fi oz. izkoristek motorja oz. porabljene moči. pobrskaj za motor in cos fi. Elektro ti računa tudi jalovo energijo...
npr.:
Delovna moč P je tista moč, ki jo oddaja denimo el motor na svoji osovini. Ta podatek se nahaja na priključni ploščici el motorja. Ko izmeriš amperažo na nekem el motorju z običajnim instrumentom izmeriš amperažo delovnega toka.
Jalova moč Q je tista moč, ki jo el motor potrebuje za ustvarjanje magnetizma, da sploh deluje. Lahko bi ji tudi rekel moč lastne rabe, ker jo rabi el motor za svoje delovanje. Meri se s posebej prirejenimi instrumenti za tovrstna merjenja. Kjer je veliko induktivnih porabnikov je potrebno to jalovo moč zmanjšati, saj po nepotrebnem s svojim tokom obremenjuje omrežje. To so tako imenovane kompenzacije, kjer korigirajo cos fi na približno vrednost 0,95. To se doseže z vklapljanjem kondenzatorjev na zbiralke.
Navidezna moč S je vektorski seštevek P in Q. Zato pri el motorjih podajajo tudi podatek o cos fi motorja. Podatek o tej moči morajo upoštevati projektanti zaradi pravilnega dimenzioniranja kablov, varovalk
npr.:
Delovna moč P je tista moč, ki jo oddaja denimo el motor na svoji osovini. Ta podatek se nahaja na priključni ploščici el motorja. Ko izmeriš amperažo na nekem el motorju z običajnim instrumentom izmeriš amperažo delovnega toka.
Jalova moč Q je tista moč, ki jo el motor potrebuje za ustvarjanje magnetizma, da sploh deluje. Lahko bi ji tudi rekel moč lastne rabe, ker jo rabi el motor za svoje delovanje. Meri se s posebej prirejenimi instrumenti za tovrstna merjenja. Kjer je veliko induktivnih porabnikov je potrebno to jalovo moč zmanjšati, saj po nepotrebnem s svojim tokom obremenjuje omrežje. To so tako imenovane kompenzacije, kjer korigirajo cos fi na približno vrednost 0,95. To se doseže z vklapljanjem kondenzatorjev na zbiralke.
Navidezna moč S je vektorski seštevek P in Q. Zato pri el motorjih podajajo tudi podatek o cos fi motorja. Podatek o tej moči morajo upoštevati projektanti zaradi pravilnega dimenzioniranja kablov, varovalk
johnnyyy ::
Kondenzator rabiš samo pri asinhronskem motorju, ki je priključen na eno fazo.
V primeru 3 faz, ki so krajevno (navitja so na različnih mestih) in časovno (za 120°) zamaknjena pridobiš vrtilno magnetno polje. Vrtilno magnetno polje je (dokaj) homogeno magnetno polje, ki se vrti. Asinhronski motor ima kratkostično kletko (kletka iz aluminija) in s tem, ko je v tem polju (in se ne vrti) te silnice sekajo palice v kratkostični kletki (v rotorju). S tem se na rotorju inducira napetost. Ker so palice med sabo povezane v kratek stik, steče velik tok. Če pa se vodnik po katerem teče tok nahaja v magnetnem polju, pa nanj deluje sila. In zato se asinhronski motor vrti. Vrti se z malo manjšo hitrostjo, kot je hitrost vrtilnega magnetnega polja (če bi se vrtel z enako hitrostjo potem ni inducirane napetosti in sile, ki bi ga poganjala - silnice ne sekajo palic rotorja).
V primeru enofaznega motorja imaš eno fazo, katera ti ustvarja pulzirajoče magnetno polje (to polje se ne vrti ampak po sinusu spreminja smer). V primeru da se motor že vrti silnice pulzirajočega magnetnega polja sekajo kratkostično kletko in se dogaja podobno kot pri 3 faznem motorju. V primeru, da se motor ne vrti pa rabi nek zagon. Ta zagon se doseže s pomožnim navitjem (zaseda 1/3 celotnega navitja motorja) in kondenzatorjem, ki fazo v pomožnem navitju zamakne, tako, da dosežeš neko vrtilno magnetno polje (ni ravno simetrično ampak - bolje kot nič). Znotraj motorja imaš tudi centrifugalno stikalo, ki ti odklopi pomožno navitje, ko motor dobi določene obrate. Nekateri motorji imajo pomožno navitje tako dimenzionirano, da je lahko kondenzator med delovanjem vključen, ob zagonu pa dodatno zamaknejo fazo še z enim kondenzatorjem.
Če imaš 3 fazni elektromotor, ki ima v trikotu napetost 230V (v zvezdi 400) ga lahko preko kondenzatorja priklopiš na eno fazo. Sicer zgubiš nekaj moči ampak, da se :).
V primeru 3 faz, ki so krajevno (navitja so na različnih mestih) in časovno (za 120°) zamaknjena pridobiš vrtilno magnetno polje. Vrtilno magnetno polje je (dokaj) homogeno magnetno polje, ki se vrti. Asinhronski motor ima kratkostično kletko (kletka iz aluminija) in s tem, ko je v tem polju (in se ne vrti) te silnice sekajo palice v kratkostični kletki (v rotorju). S tem se na rotorju inducira napetost. Ker so palice med sabo povezane v kratek stik, steče velik tok. Če pa se vodnik po katerem teče tok nahaja v magnetnem polju, pa nanj deluje sila. In zato se asinhronski motor vrti. Vrti se z malo manjšo hitrostjo, kot je hitrost vrtilnega magnetnega polja (če bi se vrtel z enako hitrostjo potem ni inducirane napetosti in sile, ki bi ga poganjala - silnice ne sekajo palic rotorja).
V primeru enofaznega motorja imaš eno fazo, katera ti ustvarja pulzirajoče magnetno polje (to polje se ne vrti ampak po sinusu spreminja smer). V primeru da se motor že vrti silnice pulzirajočega magnetnega polja sekajo kratkostično kletko in se dogaja podobno kot pri 3 faznem motorju. V primeru, da se motor ne vrti pa rabi nek zagon. Ta zagon se doseže s pomožnim navitjem (zaseda 1/3 celotnega navitja motorja) in kondenzatorjem, ki fazo v pomožnem navitju zamakne, tako, da dosežeš neko vrtilno magnetno polje (ni ravno simetrično ampak - bolje kot nič). Znotraj motorja imaš tudi centrifugalno stikalo, ki ti odklopi pomožno navitje, ko motor dobi določene obrate. Nekateri motorji imajo pomožno navitje tako dimenzionirano, da je lahko kondenzator med delovanjem vključen, ob zagonu pa dodatno zamaknejo fazo še z enim kondenzatorjem.
Če imaš 3 fazni elektromotor, ki ima v trikotu napetost 230V (v zvezdi 400) ga lahko preko kondenzatorja priklopiš na eno fazo. Sicer zgubiš nekaj moči ampak, da se :).
Kocka ::
Ok, čisto po kmečko razloženo:
Tvoj motor je v resnici trifazni in zato rabi 3 žice (faze) za priklop. Običajna vtičnica pa ima samo 2 žici (fazo in ničlo) in zato rabiš tretjo žico iz motorja priključiti preko kondenzatorja na eno od preostalih dveh, da se bo motor lahko vrtel.
Kondenzator naredi fazni zamik, tako, da je na tretji žici podobno, kot če bi bila tretja faza. Motor se bo vrtel enako, kot če bi bil priključen na trifazno vtičnico, le malo manj moči bo imel pri obremenitvah.
Enota 45 mikro Faradov (uF) pa pomeni, koliko električnega naboja lahko kondenzator shrani pri dani napetosti. Podobno, kot pri baterijah - večja cifra pomeni več naboja lahko hrani. Pri motorju ga mora ravno prav, da bo faza tudi ravno prav zamaknjena, zato kondenzator zamenjaj z enakim.
Tvoj motor je v resnici trifazni in zato rabi 3 žice (faze) za priklop. Običajna vtičnica pa ima samo 2 žici (fazo in ničlo) in zato rabiš tretjo žico iz motorja priključiti preko kondenzatorja na eno od preostalih dveh, da se bo motor lahko vrtel.
Kondenzator naredi fazni zamik, tako, da je na tretji žici podobno, kot če bi bila tretja faza. Motor se bo vrtel enako, kot če bi bil priključen na trifazno vtičnico, le malo manj moči bo imel pri obremenitvah.
Enota 45 mikro Faradov (uF) pa pomeni, koliko električnega naboja lahko kondenzator shrani pri dani napetosti. Podobno, kot pri baterijah - večja cifra pomeni več naboja lahko hrani. Pri motorju ga mora ravno prav, da bo faza tudi ravno prav zamaknjena, zato kondenzator zamenjaj z enakim.
WarpedGone ::
Kondenzator naredi fazni zamik,
Kaj kmečkega je v tej razlagi?
:)
Zbogom in hvala za vse ribe
steev ::
Tvoj motor je v resnici trifazni in zato rabi 3 žice (faze) za priklop. Običajna vtičnica pa ima samo 2 žici (fazo in ničlo) in zato rabiš tretjo žico iz motorja priključiti preko kondenzatorja na eno od preostalih dveh, da se bo motor lahko vrtel.
Tole je mem.
:|
...:TOMI:... ::
Kondenzator je kot wc kotliček za vodo. Napolni se z nabojem (elektrino) in jo potem lahko hitro odda (sprazni). Wc kotliček se tudi polne počasi, prazne se pa hitro.
Pri motorju govorimo o drugačnem kondenzatorju, kot pa če imeli kondenzator za kompenzacijo jalove energije.
Poznamo induktivi in kapacitivni karakter. Induktivni karakter povzročajo tuljave, navitja... Kapacitivni karakter pa kondenzatorji.
Najbolj idealno je, da se te dva karakterja izničita, takrat je mir :) in tudi najceneje je to za firmo ter najbolj ugodno za elektroenergetsko omrežje. Za to obstajajo kompenzacijski kondiji. To je, kot da bi bili levi in desni uravnoteženi, takrat imamo balzam za ušesa ;) nobenega kreganja, vse v harmoniji...
Induktivni karakter motorja, se lahko izniči lokalno (zraven povežemo en kondenzator za kompenzacijo) ali pa imamo za to namenske kondenzatorje v podjetju, ki kompenzirajo celotno inštalacijo.
Zagonski kondenzator, ki ga imaš na wapu, so ti pa že ostali razložili. Namenjen je zagonu motorja z eno fazo, namesto s tremi.
Pri motorju govorimo o drugačnem kondenzatorju, kot pa če imeli kondenzator za kompenzacijo jalove energije.
Poznamo induktivi in kapacitivni karakter. Induktivni karakter povzročajo tuljave, navitja... Kapacitivni karakter pa kondenzatorji.
Najbolj idealno je, da se te dva karakterja izničita, takrat je mir :) in tudi najceneje je to za firmo ter najbolj ugodno za elektroenergetsko omrežje. Za to obstajajo kompenzacijski kondiji. To je, kot da bi bili levi in desni uravnoteženi, takrat imamo balzam za ušesa ;) nobenega kreganja, vse v harmoniji...
Induktivni karakter motorja, se lahko izniči lokalno (zraven povežemo en kondenzator za kompenzacijo) ali pa imamo za to namenske kondenzatorje v podjetju, ki kompenzirajo celotno inštalacijo.
Zagonski kondenzator, ki ga imaš na wapu, so ti pa že ostali razložili. Namenjen je zagonu motorja z eno fazo, namesto s tremi.
Tomi
francek1 ::
Tvoj motor je v resnici trifazni in zato rabi 3 žice (faze) za priklop. Običajna vtičnica pa ima samo 2 žici (fazo in ničlo) in zato rabiš tretjo žico iz motorja priključiti preko kondenzatorja na eno od preostalih dveh, da se bo motor lahko vrtel.
Tole je mem.
Niti ne...dejansko gre za trofazni motor z eno šibko fazo, ki poskrbi za zagon. Tak elektromotor se zavrti ob tvoji pomoči tudi brez kondenzatorja, le malo ga je treba zavrtet. Obratno pa lahko iz trifaznega motorja narediš enofaznega, če na en krak povežeš kondenzator. Seveda s tem izgubiš tako na moči, še bolj pa na navoru.
Kdor se je že rodil učen se lahko reži...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: francek1 ()
steev ::
Vzamem nazaj. Imamo in trifazne in dvofazne (enofazni s pomožno fazo) za priklop na eno fazo.
:|
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | asinhronski elektromotor kot generator (strani: 1 2 )Oddelek: Elektrotehnika in elektronika | 25584 (11050) | A. Smith |
» | Ena faza v tri faze (strani: 1 2 )Oddelek: Elektrotehnika in elektronika | 32230 (27527) | int47 |
» | Izvodi navitij elektromotorjaOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 2687 (2307) | XeonAdvanced |
» | elektro motor - kako obrniti vrtenjeOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 22116 (21838) | VolkD |
» | Fazno krmiljeni motorji s polprevodniški mi elementi.Oddelek: Elektrotehnika in elektronika | 2545 (2384) | radiator |