Vlada 2014 -

Nič, izvoljen je bil zato, ker ni konzervativec.

jype je 20. avg 2014 ob 12:07 izjavil:

MrStein> za kar se sicer zavzemaš?

Citiraj me, bro!

MrStein> PS: Je ne-jajo vlada to spremembo popravila?

Pojma nimam, od levih vlad tega niti ne pričakujem, od liberalne (ki je že več kot 10 let nimamo) pa.

Invictus je 21. avg 2014 ob 06:43 izjavil:

A so sindikati res tam samo za ozimnico?

DarkSite je 22. avg 2014 ob 08:33 izjavil:

Očitno smo dobili vlado:
1) ki jo ne zanima kdo je odgovoren za bančno luknjo
2) ki jo ne zanima kdo je odgovoren za TEš6
3) dvig davkov
4) proti privatizaciji

Vsi so popolnoma razočarani glede SMCja. Govori se o največjem nategu :)

rtvslo
24ur

Okapi je 22. avg 2014 ob 11:37 izjavil:

Glede bančne luknje imajo v bistvu čisto prav. So že pred časom dobri poznavalci razmer razlagali, da je to samo iskanje grešnega kozla, ki ne bo obrodilo nobenih sadov. Bančna luknja je nastala, ker so pač bančniki, tako kot poslovneži, v letih 2006-2008 na veliko hazardirali. Vsi so bili prepričani, da bodo delnice še kar rasle (ali da vsaj ne bodo strmoglavile), eni so na veliko najemali kredite, drugo so jih na veliko dajali.

Ampak to "hazardiranje" v resnici ni bilo protizakonito. Vsa (ali praktično vsa) posojila so bila na papirju pokrita v takšni meri, kot je zahteval zakon. Pri najemu hipotekarnega posojila se recimo vedno upošteva trenutna vrednost nepremičnine. Nikoli ti noben bankir ne bo rekel, "OK, vaša nepremičnina je danes vredna milijon, ampak mogoče bo čez 5 let vredna samo še pol milijona in če jo bo treba prodajati na dražbi, bo vredna samo 300 jurjev. Zato bomo kot garancijo za vaše posojilo upoštevali, kot da je vredna 300 jurjev." Enako velja za delnice - pri najemu posojil so upoštevali, da je podjetje vredno milijon, po trenutni vrednosti delnic, ne samo 10% tega, kot je bilo čez 5 let, po borznem zlomu.

V glavnem, bankirji sicer niso ravnali modro, niso pa naklepno kršili nobenega zakona in zato je vsako razkopavanje "bančne luknje" samo populistično iskanje grešnih kozlov, ki v resnici ne koristi nikomur.

Drugo vprašanje seveda je, zakaj, če sploh, je treba takšnim bankirjem (in/ali poslovnežem), ki so zaradi svoje lahkomiselnosti izgubili v igralnici, pomagati. Pa seveda iz službe se tudi lahko vrže vsakega, za katerega šefi oziroma lastniki presodijo, da je preveč hazardiral in s tem povzročil škodo banki.

O.

ko banka oceni neko nepremičnino za 10-kratnik dejanske tržne vrednosti, tukaj pa ja ni nobene korupcije.

od kdaj smo tako ziher?

Pri najemanju kreditov so bili vsi normativi in standardni procesi v glavnem spoštovani, zato ne verjamem, da bi s preiskavami in revizijami dosegli kaj več kot določitev enega ali dveh grešnih kozlov, ki bi prej kot ne služila politični propagandi, množici pa za linč. Rezultati teh preiskav so po mojem mnenju bolj namenjeni zakulisnemu izsiljevanju med interesnimi skupinami ter za ustvarjanje malih finančnih drobtin, ki pa nekaterim očitno veliko pomenijo.
...
V Sloveniji je šlo za transakcije, ki so bile v skladu s predpisi in pristojnostmi, a so lahko sporne z vidika dobrega gospodarja. Ampak to je zdaj težko zagotovo trditi. Zdaj opazujemo za nazaj, okoliščine so spremenjene in težko je obnoviti takratne okoliščine.
...
Mnoge transakcije, ki smo jih mi videli, so bile s sedanjega vidika zagotovo neekonomske, s strokovnega vidika vprašljive. Lahko imamo občutek, da ni šlo za dobro gospodarjenje. A naklep, ki je nujni in potreben pogoj, da neko dejanje kvalificiraš za nezakonito, je zelo težko dokazljiv. Vse obstaja na ravni suma in razmišljanja, je pa vprašanje, ali bi to na sodiščih in pri drugih organih pregona vzdržalo. To je težava. Vse je bilo narejeno v okviru predpisov in pristojnosti.
...
Ključen problem je, kot sem rekel, naklep. Za tožbo je potrebno identificirati nezakonito dejanje, škodo, ki je iz nezakonitega dejanja nastala, in naklep. Marsikaj je bilo zakonito in v okviru pristojnosti, naklep bi zelo težko dokazali, škoda pa je očitna. Denarja ni.

Ti bom obrnil vprašanje - zakaj sedaj mnogi stokajo o kreditnem krču, da slovenske banke ne dajo posojil? Zakaj ne gredo taki v tuje banke po posojilo?

Kot drugo, hodili so tudi v tuje banke. Avstrijska Hypo je bila zelo radodarna. In ni bila edina taka tuja banka.

Kot tretje, za marsikatero slabo posojilo, ki so ga našim podjetjem dale tuje banke, se sploh ne ve, ker pač ni naš problem, ampak problem neke islandske ali ciprske banke.

Baričič se pa spreneveda.

Okapi je 22. avg 2014 ob 13:58 izjavil:

Baričič se pa spreneveda.

Povedal je dejansko stanje in ni sadil rožic, kot jih sadijo mnogi politiki. Da bomo preiskovali bančno luknjo, odkrili in kaznovali krivce za naše sedanje težave. To je zgolj populistično iskanje grešnih kozlov, da bi potolažili ljudi in si nabirali politične točke.

O.