Workplace

Tole je nekakšen advanced open-plan office.

Susan Cain v knjigi Quiet navaja raziskave, ki so pokazale, da so ljudje, ki delajo v open-plan pisarnah manj produktivni, ker nimajo miru in zasebnosti. Hype glede open-plane in shared-workspace delovnih prostorov je nastal zaradi raznih komunikacijskih gurujev, coachev in podobnega, ki verjamejo v "we are one big happy family" delovno okolje, obvezen "bonding" s sodelavci in podobne new age reči.

No, praksa je menda pokazala, da open-plan pisarne v večini poklicev zmanjšujejo produktivnost in zanimivo, tudi kreativnost (new age guruji pravijo, da ravno open-plan pisarne povečujejo kreativnost). Nekatera podjetja zato že preurejajo prostore nazaj v cubicle ali popolnoma ločene pisarne.

Cainova v omenjeni knjigi piše tudi o primeru nekega podjetja, katerega poslovanje je brez vidnega vzroka začelo iti navzdol. Ko so najeli zunanje svetovalce, se je pokazalo, da je začetek slabših poslovnih rezultatov sledil preureditvi prostorovm, ko so zaposlene iz individualnih pisarn preselili v open-plan office. Ko so jih preselili nazaj v individualne pisarne, so se poslovni rezultati spet začeli izboljševati.

Moje mnenje je, da gre pri teh novodobnih pisarniških pogruntavščinah za en velik hype. Mislim, da človek za umsko delo še vedno rabi mir, koncentracijo in zasebnost, česar pa open-plan pisarne ne nudijo. Po moje, in to svetuje tudi Cainova, so še vedno najboljše dobre stare, udobno in prijazno opremljene individualne pisarne ter več manjših kotičkov, kjer se ljudje dobijo za pavzo ali da predebatirajo skupne zadeve.

Vse kar človek rabi je
to
in
to

+ seveda gibanje v naravi

Arctander je 14. feb 2014 ob 14:54 izjavil:

Tole je nekakšen advanced open-plan office.

Susan Cain v knjigi Quiet navaja raziskave, ki so pokazale, da so ljudje, ki delajo v open-plan pisarnah manj produktivni, ker nimajo miru in zasebnosti. Hype glede open-plane in shared-workspace delovnih prostorov je nastal zaradi raznih komunikacijskih gurujev, coachev in podobnega, ki verjamejo v "we are one big happy family" delovno okolje, obvezen "bonding" s sodelavci in podobne new age reči.

No, praksa je menda pokazala, da open-plan pisarne v večini poklicev zmanjšujejo produktivnost in zanimivo, tudi kreativnost (new age guruji pravijo, da ravno open-plan pisarne povečujejo kreativnost). Nekatera podjetja zato že preurejajo prostore nazaj v cubicle ali popolnoma ločene pisarne.

Cainova v omenjeni knjigi piše tudi o primeru nekega podjetja, katerega poslovanje je brez vidnega vzroka začelo iti navzdol. Ko so najeli zunanje svetovalce, se je pokazalo, da je začetek slabših poslovnih rezultatov sledil preureditvi prostorovm, ko so zaposlene iz individualnih pisarn preselili v open-plan office. Ko so jih preselili nazaj v individualne pisarne, so se poslovni rezultati spet začeli izboljševati.

Moje mnenje je, da gre pri teh novodobnih pisarniških pogruntavščinah za en velik hype. Mislim, da človek za umsko delo še vedno rabi mir, koncentracijo in zasebnost, česar pa open-plan pisarne ne nudijo. Po moje, in to svetuje tudi Cainova, so še vedno najboljše dobre stare, udobno in prijazno opremljene individualne pisarne ter več manjših kotičkov, kjer se ljudje dobijo za pavzo ali da predebatirajo skupne zadeve.

Se strinjam. Sicer te suhoparne cubicle bi jaz olepšal, da res ne zgledajo kot celica, ampak lastna mala pisarna. Vsak si na nek način želi svoj prostor, kjer pripada oz. vsaj, da ga tako percipira.
Sure, so dela ko rabiš bit konstantno v mixu, ampak vsak delodajalec vreden svojih prihodkov bi moral vedet, kako in kaj razporedit. Programer, ki dobi nalogo in jo mora izvedet resnično ne rabi, da se mu nekdo nonstop za hrbtom sprehaja pa škili v monitor. Prav tako ne projektant in ne pisec člankov.

Za vzpostavit komunikacijo obstajajo boljše metode. In tudi ta big happy family koncept mi je totalno zabit. Nekateri so nekompatibilni in se znjimi dela case to case, ne pa da ga moraš stalno gledat ali on tebe.