JEK 2

TheEnergy je 26. okt 2024 ob 20:37 izjavil:

Torej 348,6 GWh je izgub od skupno prevzetih 12.725 GWh. Izgube potemtakem znašajo prcej manj kot 3 %. Skratka trditi da bo elektrika mnogo dražja zaradi izgub na omrežju je taka neumnost da večje ni. Poleg tega energijo obnovljivih virov dostikrat porabiš lokalno (sončne elektrarne na strehah stanovanjskih objektov), tako da so izgube v resnici še manjše.

Le kdo trdi, da bo zaradi izgub elektrika mnogo dražja? Si funcionalno nepismen ali neumen ali pač podtikaš in zavajaš.
K izgubam, katere itak nastopajo v našem omrežju je pri nakupu energije v tujini treba prišteti še izgube od vira do državne meje. Poleg izgub je treba plačati še omrežnino od nakupnega vira do državne meje. Da pa sploh lahko prenašaš energijo pa moraš zakupiti transportne poti. Pač podobno kot imamo pri nas omrežnino za moč (zakupljene transportne poti) in omrežnino za energijo (koliko kWh pretočiš po daljnovodih). Če bi pa imeli JEK2 doma, pa teh stroškov ne bi bilo. Še več, ob morebitnih viških bi lahko Italijanom poleg energije kasirali še omrežnine.

Glavni problem je pa drugje. Če imamo sedaj npr, zakupljenih 300 MW, da pokrijemo manjke jih bomo potem morali dodatno zakupiti še 1100 MW, ker ne bomo imeli JEK2. To pa stane (podobno kot naše omrežnina za moč) in pa, kar je še najhujše- na daljnovodih morajo biti proste kapacitete, da to sploh lahko zakupiš. Ker so od Avstrije večinoma transportnih poti dolgoročno zakupili Italijani je vprašanje, koliko in kje bi lahko zakupili mi.

Utk je 26. okt 2024 ob 20:54 izjavil:

Kje je pa 30 letna pogodba z jek2 po ceni 80?

Ti si zapisal, da bomo dobili 2...3 x cenejšo elektriko. Lastna cena iz JEK bi naj bila 160 €/MWh. Torej pričakujemo dolgoročne pogodbe po 50...80 €/MWh. Dajte jih na plano, pa bom v prvi vrsti protestiral proti izgradnji. Od gobcanja me TČ pozimi ne greje.

Ti si zapisal, da bomo dobili 2...3 x cenejšo elektriko. Lastna cena iz JEK bi naj bila 160 €/MWh. Torej pričakujemo dolgoročne pogodbe po 50...80 €/MWh. Dajte jih na plano, pa bom v prvi vrsti protestiral proti izgradnji. Od gobcanja me TČ pozimi ne greje.

Nisem tega napisal. Napisal sem da nikjer ne piše da bo delal profit nekdo, ki bo nam prodajal elektriko, sploh pa če iz JE.

In problem transporta bo tudi z JEK2. Komu bomo poslali 1 GW viška sred poletja v nedeljo ob 12h in po kaki ceni?

Utk je 26. okt 2024 ob 21:30 izjavil:

Ti si zapisal, da bomo dobili 2...3 x cenejšo elektriko. Lastna cena iz JEK bi naj bila 160 €/MWh. Torej pričakujemo dolgoročne pogodbe po 50...80 €/MWh. Dajte jih na plano, pa bom v prvi vrsti protestiral proti izgradnji. Od gobcanja me TČ pozimi ne greje.

Nisem tega napisal. Napisal sem da nikjer ne piše da bo delal profit nekdo, ki bo nam prodajal elektriko, sploh pa če iz JE.

In problem transporta bo tudi z JEK2. Komu bomo poslali 1 GW viška sred poletja v nedeljo ob 12h in po kaki ceni?

Maš prav- nisi ti zapisal tega. Zapisal je oni manipulator.

In zakaj bi nam nekdo prodajal elektriko, da bi pri tem delal izgubo? Nimajo vse elektrarne srečo, da so v Titovem Velenju in jo malikovalci trinoga filajo z denarjem, da lahko prodaja energijo z izgubo. V Gnilem kapitalizmu je tako, da če nisi zmožen preživeti greš v stečaj po hitrem postopku.

In zakaj bi nam nekdo prodajal elektriko, da bi pri tem delal izgubo? Nimajo vse elektrarne srečo, da so v Titovem Velenju in jo malikovalci trinoga filajo z denarjem, da lahko prodaja energijo z izgubo. V Gnilem kapitalizmu je tako, da če nisi zmožen preživeti greš v stečaj po hitrem postopku.

Zato ker je strošek zaprtja JE višji kot če prodajaš njeno elektriko z izgubo, pa tudi posojila je vseeno treba vračat, če je za njih garantirala država.

Z zaprtjem teš6 prišparamo 200 mio izgube za jek2 s katerim bomo delali milijardo minusa. Sounds like a plan...

Sem precej prepričan da bi iskreno večina zagovornikov jedrske takoj podpisala za 200 mio minusa letno na jek2.

telexdell je 26. okt 2024 ob 21:01 izjavil:

TheEnergy je 26. okt 2024 ob 20:37 izjavil:

Torej 348,6 GWh je izgub od skupno prevzetih 12.725 GWh. Izgube potemtakem znašajo prcej manj kot 3 %. Skratka trditi da bo elektrika mnogo dražja zaradi izgub na omrežju je taka neumnost da večje ni. Poleg tega energijo obnovljivih virov dostikrat porabiš lokalno (sončne elektrarne na strehah stanovanjskih objektov), tako da so izgube v resnici še manjše.

Le kdo trdi, da bo zaradi izgub elektrika mnogo dražja? Si funcionalno nepismen ali neumen ali pač podtikaš in zavajaš.
K izgubam, katere itak nastopajo v našem omrežju je pri nakupu energije v tujini treba prišteti še izgube od vira do državne meje. Poleg izgub je treba plačati še omrežnino od nakupnega vira do državne meje. Da pa sploh lahko prenašaš energijo pa moraš zakupiti transportne poti. Pač podobno kot imamo pri nas omrežnino za moč (zakupljene transportne poti) in omrežnino za energijo (koliko kWh pretočiš po daljnovodih). Če bi pa imeli JEK2 doma, pa teh stroškov ne bi bilo. Še več, ob morebitnih viških bi lahko Italijanom poleg energije kasirali še omrežnine.

Glavni problem je pa drugje. Če imamo sedaj npr, zakupljenih 300 MW, da pokrijemo manjke jih bomo potem morali dodatno zakupiti še 1100 MW, ker ne bomo imeli JEK2. To pa stane (podobno kot naše omrežnina za moč) in pa, kar je še najhujše- na daljnovodih morajo biti proste kapacitete, da to sploh lahko zakupiš. Ker so od Avstrije večinoma transportnih poti dolgoročno zakupili Italijani je vprašanje, koliko in kje bi lahko zakupili mi.

Utk je 26. okt 2024 ob 20:54 izjavil:

Kje je pa 30 letna pogodba z jek2 po ceni 80?

Ti si zapisal, da bomo dobili 2...3 x cenejšo elektriko. Lastna cena iz JEK bi naj bila 160 €/MWh. Torej pričakujemo dolgoročne pogodbe po 50...80 €/MWh. Dajte jih na plano, pa bom v prvi vrsti protestiral proti izgradnji. Od gobcanja me TČ pozimi ne greje.

Transportnih poti ne moreš zakupiti, že več let ne. Ni več NTCjev. Če bi imeli jek2 ne bi bilo spremembe, bi imeli prav tako visok delež OVE.

Prav tako bo 70% vseh kapacitet na voljo na dayahead borzi, tle ne moreš nič zakupovat. Če je izpad jek2 rabiš znotraj države rezervo aka spečo elektrarno(brestanica), ne moreš zakupiti čezmejnih kapacitet. Lahko pa se seveda zanašaš na njih, da bodo na voljo.

jernejl je 27. okt 2024 ob 00:26 izjavil:

TheEnergy je 26. okt 2024 ob 18:10 izjavil:

jernejl je 26. okt 2024 ob 02:38 izjavil:

TheEnergy je 26. okt 2024 ob 01:02 izjavil:

1. Upoštevana je mnogo premajhna obrestna mera za finaciranje (to prinese BISTVENE razlike). Realna obrestna mera je po mnenju Aleksandra Mervarja okrog 6 %, upoštevali pa so 2 ali 3 % oziroma neko tako temu podobno neumnost.

Če tako na hitro pogledam eno državno obveznico, ki zapade čez dalj časa (RS90, ki zapade leta 2062, torej čez 38 let), je glede na trenutno vrednotenje na borzi njena donosnost okrog 3,18%.
Da bi pa vedeli, po kakšni obrestni meri se bo država lahko zadolžila čez 10+ let, ko bi se gradnja začela, pa bi rabili kristalno kroglo.

Magister ekonomije Aleksander Mervar, šef sistemskega operaterja prenosnega omrežja v Sloveniji in predsednik energetske zbornice te postavi na laž. Na posnetku spodaj na 4:22 ti pove da obrestna mera ni 3 %, ampak je 4,5 do 5,5 % MIMINALNO!

Glej, tistih 3,18% donosnosti slovenske državne obveznice je trenutno matematično dejstvo, o čemer nima smisla debatirati, ker izhaja iz trenutne tržne vrednosti obveznice na borzi. Kdor pravi, da je to laž, je pač prvovrsten bedak, ki se mu zdi, da je 1+2=3 tudi laž, ali pa, da borza, ki objavlja ceno obveznice, objavlja lažno ceno. Se pa zavedam, da tudi taki morate obstajati.

TheEnergy je 26. okt 2024 ob 22:02 izjavil:

Ah daj no nehi nakladat s temi Angleži. Mi za letni proračun najamemo 3.000.000.000 EUR kredita, da ga sfrčkamo za plače v javnem sektroju in za razne NVO parazite, pa še nismo bankrotirali. Zamenjajmo levake na vladi, bomo imeli uravnotežen proračun, 3.000.000.000EUR vsako leto pa lahko namenimo za JEK2. Za razliko od tega, za kaj gre denar sedaj bomo potem imeli vsaj neko korist- elektriko, zapufani pa bomo isto.

Bankrot države ob nasedli investiciji na spodnjem posnetku omenja tudi ekonomist Aleksander Mervar

Dejstvo je, da je politika v tem tednu s sindikati JS parafirala dogovor o povišanju plač v JS (podpisan naj bi bil v novembru) - za te povišice bo država dala 1,4 milijarde letno. Zanimivo je, da ob tem nihče ni omenjal bankrota, pa čeprav je to tolk dnarja, da bi s tem denarjem v 10-ih letih, kolikor bo itak trajalo do začetka gradnje, sfinancirali celoten JEK2 in kreditov sploh ne bi potrebovali. Če nam pri JEK2 grozi bankrot, potem je pri teh 1,4 milijardah letno bankrot praktično neizogiben.

Ampak trenutnih 3,18% pač ne pomeni, da boš lahko dobil 15miljard denarja za isto obrestno mero. Večji dolg, slab rating, vecji risk, pomeni višje obrestne mere. Tudi če prodajaš 1000€ obveznice s kuponom 3% jih nihče ne bo kupil za 1k temveč za 900€. Sploh pa niti drzava sama ne ve kako bo financirala gradnjo, kokr sm razumel v tarči so odprti za ideje.

Also, 15miljard je NPV, pa še to best case scenarij. To je potem realno 30miljard in več skozi dalše časovno obdobje. Samo da je diskontirano na današnjo vrednost. Enostavno 1€ danes ni enako 1€ čez 30 let. In to je upoštevano pri izračunih. Pri 57miljardnem dolgu(trenutno) je to ogromna cifra. Cist tako btw.

Dejstvo je, da je politika v tem tednu s sindikati JS parafirala dogovor o povišanju plač v JS (podpisan naj bi bil v novembru) - za te povišice bo država dala 1,4 milijarde letno. Zanimivo je, da ob tem nihče ni omenjal bankrota, pa čeprav je to tolk dnarja, da bi s tem denarjem v 10-ih letih, kolikor bo itak trajalo do začetka gradnje, sfinancirali celoten JEK2 in kreditov sploh ne bi potrebovali. Če nam pri JEK2 grozi bankrot, potem je pri teh 1,4 milijardah letno bankrot praktično neizogiben.

Tole so pravljice, kaj pa inflacija? Kaj pa strošek gradnje trajnega odlagališča visoko radioaktivnih odpadkov, za katerega so Britanci dali 77 milijard evrov? Kaj pa strošek razgradnje elektrarne, za katerega so britanci dali 12 milijard evrov po eni elektrarni? Kaj pa dejanski strošek gradnje jedrske elektrarne, ne tisti obljubljeni? Iz izkušenj v tujini vemo da so se vsi projekti jedrskih elektrarn zgrajeni v Evropi v zadnje 30 letih podražili za 3 do 6 krat. Teš6 se je podražil za več kot za 2x, iz 600 milijonov evrov na 1,4 milijarde evrov. Avtocestni križ se je podražil iz 2 na 6 milijard evrov. Treba je gledat realno. Pri nas se vse podraži, v tujini se navadno ne. In če so se že v tujini v Evropi projekti jedrskih elektrarn masovno dražili, potem bo pri nas kvečjemu slabše, ne bolje.


UK Has 10 Billion Pounds Per Nuclear Reactor Decommissioning Bottomless Pit
https://cleantechnica.com/2023/11/19/uk...

Velika Britanija: stroški globokega geološkega odlagališča jedrskih odpadkov rastejo na 77 milijard evrov
https://www.finance.si/okolje-energija/...

TheEnergy je 26. okt 2024 ob 22:02 izjavil:

Ah daj no nehi nakladat s temi Angleži. Mi za letni proračun najamemo 3.000.000.000 EUR kredita, da ga sfrčkamo za plače v javnem sektroju in za razne NVO parazite, pa še nismo bankrotirali. Zamenjajmo levake na vladi, bomo imeli uravnotežen proračun, 3.000.000.000EUR vsako leto pa lahko namenimo za JEK2. Za razliko od tega, za kaj gre denar sedaj bomo potem imeli vsaj neko korist- elektriko, zapufani pa bomo isto.

Bankrot države ob nasedli investiciji na spodnjem posnetku omenja tudi ekonomist Aleksander Mervar, kot tudi Janez Kopač, nekdanji finančni minister, kot tudi ekonomist Marko Jaklič in še tisoče drugih ljudi. Tveganje bankrota države so omenjali vsi na javni tribuni, edina ki ga ni je bila z Gen-ija (logično). Dva prej omenjena ekonomista imaš na spodnjem posntku, ki ga še vedno nisi pogledal. Je samo 14 minut, je to tako težko? Poglej posntek spodaj in morda boš razumel. Slovenija je NAJMANJŠA država z jedrsko elektrarno, pa še ta je bila zgrajena več kot 40 let nazaj, takrat ko so bile še relativno poceni v primerjavi z današnjimi. Point je bil da je tveganje nasedlega projekta (in vse kaže da bo nasedel in delal izgubo) za majhno Slovenijo za nekaj magnitud večje kot pa za Poljsko, Anglijo, Francijo ali katerokoli večjo državo. In to je tisto kar vztrajno ignoriraš.


Poglej kako se je cena jedrske energije zvišala v relativno kratkem časovnem obdobju in jo primerjaj z ceno virov takrat in danes.

Saj ja CENIM in spostujem tele fante!!

SAMO zadeve so se lotili na NAPAČEN način!!
Razumem da sedaj, ko je bil na udaru tale referendum o jek2!

Drugače pa je potrebno ODPRETI in PODPRETI razpravo o Nadomestnih virih za Energijo in Elektriko, ki bi jih lahko Slo izkoristila in pridobivala!

In zakaj te teme, tudi tukaj na slotechu ne odpre!???

primoz4p je 25. okt 2024 ob 21:33 izjavil:

encyclopedia je 23. okt 2024 ob 22:03 izjavil:

Od Nizozemske imamo več kot 21 krat več gozda na 1 milijon prebivalcev. Od Velike Britanije 12 krat več. Od Danske 5,3 krat več.

In ne pozabimo, Danska proizvede kar 12,4 % vse elektrike iz lesne biomase in bioplina, pa ima 5,3 krat manj gozda na 1 milijon prebivalev:
https://lowcarbonpower.org/region/Denma...

Energijski ekvivalenti med različnimi gorivi
Rjavi premog 5,9 kWh/kg
Smreka 2178 kWh/m3
...
Pravi kostanj 3132 kWh/m3
Za lažje računanje ocenim les na 2500 kWh/m3

Proizvodnja el. en. in poraba premoga
leto Poraba premoga za Električno Energijo (ton)
2020 3.063.845
Za lažje računanje zaokrožim na 3.000.000 ton, čeprav je bilo v dobrih letih tudi že čez 4.000.000 ton/leto

Lesna zaloga, prirastek in posek
Lesna zaloga slovenskih gozdov je po podatkih gozdnogospodarskih načrtov Zavoda za gozdove Slovenije 357.031.760 kubičnih metrov oziroma 304 kubičnih metrov na hektar. Delež lesne zaloge iglavcev je 44 %, listavcev in 56 %. V slovenskih gozdovih priraste letno 8.736.972 kubičnih metrov lesa ali 7,4 kubičnih metrov na hektar.
Za lažje računanje zaokrožim prirastek lesa navzgor na 9.000.000 m3.

Zmnožim in dobim primerljivo energijo
TEŠ premog: 17.7*10⁹ kWh
Prirastek lesa: 22.5*10⁹ kWh

Ne bom se spraševal o dodani vrednosti izdelkov ali vsaj polizdelov iz lesa.
Vprašal se bom, kdaj bo akcija v Hoferju za nakup baterijske žage omenjene v sosedni temi.
Ali lahko s tako žago podrem hrast in sem ekološki (vprašanje je zgolj retorično)?

Kakšen rjavi premog?! Sej v TEŠu ne kurijo rjavega premoga! Tam kurijo velenjski LIGNIT, ne o rjavi premog. Čisti velenjski lignit brez primesi tujega premoga ima energijsko vrednost 10 do 11 MJ/kg, upoštevajmo 11, kar je cca 3 kWh na kg. Rjavi premog ima skoraj 2x večjo energijsko vrednost od velenjskega lignita. Logično je potem vse tvoje računanje naprej zgrešeno, kot so zgrešeni tudi zaključki.

Lesna zaloga, prirastek in posek
Lesna zaloga slovenskih gozdov je po podatkih gozdnogospodarskih načrtov Zavoda za gozdove Slovenije 357.031.760 kubičnih metrov oziroma 304 kubičnih metrov na hektar. Delež lesne zaloge iglavcev je 44 %, listavcev in 56 %. V slovenskih gozdovih priraste letno 8.736.972 kubičnih metrov lesa ali 7,4 kubičnih metrov na hektar.
Za lažje računanje zaokrožim prirastek lesa navzgor na 9.000.000 m3.

Zmnožim in dobim primerljivo energijo
TEŠ premog: 17.7*10? kWh
Prirastek lesa: 22.5*10? kWh

To je bilo že poračunano. Za proizvest 9 % Slovenske elektrike (cca 1200 GWh letno) je treba 7 krat manj lesa kot je pa naravni prirast. Tistih 3 milijone ton premoga je za 4000 GWh letno, ne za 1200 GWh letno. Prav tako ima les mnogo večjo kurilno vrednost od velenjskega lignita (les ima kurilno vrednost cca 4 kWh/kg, velenjski lignit pa cca 3 kWh/kg).

1050 kWh/kWp je izpupiček pri orientacijie elektrarne na vzhod/zahod, na jug 1200 kWh/kWp. Sej ne bo vse na vzhod-zahod obrnjeno da bi bilo tako povprečje. No kakorkoli, moram si enkrat vzet konkreten čas in se še bolj poglobit v zadevo, skratka vse to čez kak dan, dva, tri, ko bi bo čas dopuščal da končam analizo elesove študije.

Elesova študija upošteva kot da se inštalirana moč hidroelekrarn do leta 2050 ne bo skoraj nič povečala, upoštevano je kot da do leta 2050 ne bomo zgradili skoraj nobene nove hidroelektrarne, kar ni realno, glede na to da je trenutno izkoriščenih samo 45 % hidro potenciala).

Že samo načrtovanih hidroelekrarn samo na spodnji in srednji Savi je za dodatnih 548 MW (slika spodaj), pa Soče (ki je večinoma še neizkoriščena) in Mure ki ni na slovenski strani nič izkoriščena sploh upoštevali nismo (Avstrijci imajo polno hidroelekrarn na Muri). Skupaj vse to ranga 1500 do 2000 MW dodatno, Elesova študija pa do 2050 upošteva samo cca 100 MW dodatno.

TheEnergy je 27. okt 2024 ob 22:53 izjavil:

ps: V jedrskem scenariju manjka strošek jedrskega odlagališča visoko radioaktivnih jedrskih odpadkov, za kar so Britanci dali 77 milijard evrov

Teh 160 milijard (ker je pri nas vse 2x dražje kot drugje) bomo itak morali dati že zaradi JEK.

TheEnergy je 27. okt 2024 ob 22:29 izjavil:

Iz inštalirane moči sončnih elektrarn in njihove proizvodnje za leto 2023 se da izračunati da vsak kW sončne elektrarne proizvede 1120 kWh na leto (slika spodaj). V študiji je upoštevano samo 1050 kWh/kWp. Glede na to da bodo paneli v prihodnosti do leta 2050 bolje izkoriščali tudi difuzno svetlobo, se mi zdi da je prestrogo upoštevano

Aha, dobro je poznati tvojo ugotovitev, da magister Mervar nima pojma in njegovih izsledkov ne gre jemati preveč resno. Je pa zanimivo, da si me obtožil, da lažem, ker sem povedal, da so obresti na trgu precej drugačne od njegovi številk, ki po tvojih ugotovitvah itak ne držijo.

Teh 160 milijard (ker je pri nas vse 2x dražje kot drugje) bomo itak morali dati že zaradi JEK.

Ne. 12 milijard evrov je že samo razgradnja ene jedrske elektrarne. Torej če bi gradili novo, potem bi morali razgraditi dve, tako bo treba pa samo eno. Torej 12 milijard evrov prihranka že samo tu. Plus odlagališče bo moralo biti večje, kar pomeni dražje. Beri članek spodaj: "UK Has 10 Billion Pounds Per Nuclear Reactor Decommissioning Bottomless Pit". To upoštevaj zraven.



UK Has 10 Billion Pounds Per Nuclear Reactor Decommissioning Bottomless Pit
https://cleantechnica.com/2023/11/19/uk...

Velika Britanija: stroški globokega geološkega odlagališča jedrskih odpadkov rastejo na 77 milijard evrov
https://www.finance.si/okolje-energija/...

Aha, dobro je poznati tvojo ugotovitev, da magister Mervar nima pojma in njegovih izsledkov ne gre jemati preveč resno. Je pa zanimivo, da si me obtožil, da lažem, ker sem povedal, da so obresti na trgu precej drugačne od njegovi številk, ki po tvojih ugotovitvah itak ne držijo. :))

Da ne bo pomote, tudi sam sem magister in nisem rekel da nima pojma, Mervar je strokovnjak na svojem področju. Je pa nekatere stvari upošteval ZELO, beri: preveč konzervativno, kot recimo to da do leta 2050 ne bomo zgradili skoraj nobene nove hidroelektrarne. Glede na to da je Mervar primarno ekonomist se na obretne mere zelo spozna, če on reče da bodo 4,5 do 5,5 % minimalno, potem mu tu popolnoma zaupam.

TheEnergy je 27. okt 2024 ob 23:29 izjavil:

Teh 160 milijard (ker je pri nas vse 2x dražje kot drugje) bomo itak morali dati že zaradi JEK.

Ne. 12 milijard evrov je že samo razgradnja ene jedrske elektrarne.

To je zelo poceni glede na dejstvo, da bo razgradnja vseh vetrnic, solarnih panelov in baterij koštala ene 10x več.

Da ne bo pomote, tudi sam sem magister in nisem rekel da nima pojma, Mervar je strokovnjak na svojem področju. Je pa nekatere stvari upošteval ZELO, beri: preveč konzervativno, kot recimo

.. obrestne mere.

Glede na to da je Mervar primarno ekonomist se na obretne mere zelo spozna, če on reče da bodo 4,5 do 5,5 % minimalno, potem mu tu popolnoma zaupam.

Tisti, ki posojajo denar naši državi, pravijo, da nimaš pojma. Ampak kaj pa oni vedo, za kakšno obrestno mero so državi pripravljeni posoditi denar, kajneda.
Kdor zna napovedati obrestne mere za toliko časa v prihodnost, ima dovolj dobro kristalno kroglo, da zna napovedati tudi številke, ki bodo izžrebane pri naslednjem žrebanju lota.

TheEnergy je 27. okt 2024 ob 21:31 izjavil:

primoz4p je 25. okt 2024 ob 21:33 izjavil:

encyclopedia je 23. okt 2024 ob 22:03 izjavil:

Od Nizozemske imamo več kot 21 krat več gozda na 1 milijon prebivalcev. Od Velike Britanije 12 krat več. Od Danske 5,3 krat več.

In ne pozabimo, Danska proizvede kar 12,4 % vse elektrike iz lesne biomase in bioplina, pa ima 5,3 krat manj gozda na 1 milijon prebivalev:
https://lowcarbonpower.org/region/Denma...

Energijski ekvivalenti med različnimi gorivi
Rjavi premog 5,9 kWh/kg
Smreka 2178 kWh/m3
...
Pravi kostanj 3132 kWh/m3
Za lažje računanje ocenim les na 2500 kWh/m3

Proizvodnja el. en. in poraba premoga
leto Poraba premoga za Električno Energijo (ton)
2020 3.063.845
Za lažje računanje zaokrožim na 3.000.000 ton, čeprav je bilo v dobrih letih tudi že čez 4.000.000 ton/leto

Lesna zaloga, prirastek in posek
Lesna zaloga slovenskih gozdov je po podatkih gozdnogospodarskih načrtov Zavoda za gozdove Slovenije 357.031.760 kubičnih metrov oziroma 304 kubičnih metrov na hektar. Delež lesne zaloge iglavcev je 44 %, listavcev in 56 %. V slovenskih gozdovih priraste letno 8.736.972 kubičnih metrov lesa ali 7,4 kubičnih metrov na hektar.
Za lažje računanje zaokrožim prirastek lesa navzgor na 9.000.000 m3.

Zmnožim in dobim primerljivo energijo
TEŠ premog: 17.7*10⁹ kWh
Prirastek lesa: 22.5*10⁹ kWh

Ne bom se spraševal o dodani vrednosti izdelkov ali vsaj polizdelov iz lesa.
Vprašal se bom, kdaj bo akcija v Hoferju za nakup baterijske žage omenjene v sosedni temi.
Ali lahko s tako žago podrem hrast in sem ekološki (vprašanje je zgolj retorično)?

Kakšen rjavi premog?! Sej v TEŠu ne kurijo rjavega premoga! Tam kurijo velenjski LIGNIT, ne o rjavi premog. Čisti velenjski lignit brez primesi tujega premoga ima energijsko vrednost 10 do 11 MJ/kg, upoštevajmo 11, kar je cca 3 kWh na kg. Rjavi premog ima skoraj 2x večjo energijsko vrednost od velenjskega lignita. Logično je potem vse tvoje računanje naprej zgrešeno, kot so zgrešeni tudi zaključki.

Lesna zaloga, prirastek in posek
Lesna zaloga slovenskih gozdov je po podatkih gozdnogospodarskih načrtov Zavoda za gozdove Slovenije 357.031.760 kubičnih metrov oziroma 304 kubičnih metrov na hektar. Delež lesne zaloge iglavcev je 44 %, listavcev in 56 %. V slovenskih gozdovih priraste letno 8.736.972 kubičnih metrov lesa ali 7,4 kubičnih metrov na hektar.
Za lažje računanje zaokrožim prirastek lesa navzgor na 9.000.000 m3.

Zmnožim in dobim primerljivo energijo
TEŠ premog: 17.7*10? kWh
Prirastek lesa: 22.5*10? kWh

To je bilo že poračunano. Za proizvest 9 % Slovenske elektrike (cca 1200 GWh letno) je treba 7 krat manj lesa kot je pa naravni prirast. Tistih 3 milijone ton premoga je za 4000 GWh letno, ne za 1200 GWh letno. Prav tako ima les mnogo večjo kurilno vrednost od velenjskega lignita (les ima kurilno vrednost cca 4 kWh/kg, velenjski lignit pa cca 3 kWh/kg).

Ne razumem, zakaj bi bilo moje računanje zgrešeno, saj ne računam natančno ampak podajam oceno?
Podal sem oceno, linkal vire podatkov, pritem sem, priznam, namesto lignita upošteval rjavi premog, kar s. Vendar sem pri lesu upošteval kurilne vrednosti suhega lesa na m3 in ne vlažnega na kg, pa zanemaril stroške priprave (sekanje, transport, mletje, ...).

Kakorkoli, predvidevam (lahko se tudi motim ampak v tem primeru operiramo z negartivnimi števili), da zapis "Za proizvest 9 % Slovenske elektrike (cca 1200 GWh letno) je treba 7 krat manj lesa kot je pa naravni prirast." pomeni 1/7 (sedmino) naravnega prirastka lesa. To je cca 14% naravnega prirastka lesa.

Poglejmo še albedo:


Gozd odbije samo 10-20% sončnega sevanja (0.1-0.2 albedo).
Sončni paneli naj bi imeli albedo 0.3 in izkoristek 20%.
V gozdu je prijetno hladno; za sončne panele pa velja: "The widespread adoption of rooftop photovoltaic solar panels in urban environments presents a promising renewable energy solution but may also have unintended consequences on urban temperatures. This is primarily due to their lower albedo, which leads to increased heat absorption and enhanced thermal convection between the panels and the underlying roof surfaces...." ( https://www.nature.com/articles/s44284-... )
Bolj hladno v gozdu, kljub manjšem odbitem deležu sončnega sevanja, pomeni dober izkoristek, ki pa se ,predvidevam, v dobrem deležu pokaže v prirastku lesne bio mase.

Površina gozdov
Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je leta 2019 gozd prekrival 58,0 % Slovenije ali 1.176.754 ha (11.176 km2).

Predpostavim enak izplen električne energije iz sončnih celic in prirastka lesne biomase na m2 za oceno. (izkoristek sončneenergije ima gozd večji, ampak do električne se izkoristek manjša (do 40% izkoristek parnega kotla))
V primeru, da je potrebno za 9% slovenske elektrike porabiti 14% prirastka lesne biomase in je 58% poraščenost Slovenije z gozdom, predstavlja ekvivalent pokritosti s sončnimi celicami 8% celotne površine Slovenije.
Torej, 9% slovenska poraba 8% pokritost (celotne) Slovenije s sončnimi celicami?

Ne razumem, zakaj bi bilo moje računanje zgrešeno, saj ne računam natančno ampak podajam oceno?
Podal sem oceno, linkal vire podatkov, pritem sem, priznam, namesto lignita upošteval rjavi premog, kar s. Vendar sem pri lesu upošteval kurilne vrednosti suhega lesa na m3 in ne vlažnega na kg, pa zanemaril stroške priprave (sekanje, transport, mletje, ...).

Samo tale del ti odgovorim zdele, ostalo kasneje, ker čas ne dopušča toliko (moram še jernejlu do konca odgovorit). Upošteval si rjavi premog namesto velenjskega lignita, že tu si naredil skoraj 200 % napako (ker je kurilna vrednost rjavega premoga skoraj 2x večja od velenjskega lignita). Potem si upošteval proizvodnjo 4000 GWh letno kot je pri skurjenih 3 milijona ton lignita letno, namesto 1200 GWh kot sem jaz predpostavil da bi skurili letno (ker več ne rabimo skurit, 1200 GWh letno je cca 9 % letne porabe elektrike). Celo ELESOva študija upošteva 1700 GWh letno iz biomase, jaz sem zadevo upošteval bolj konzervativno in dal samo 1200 GWh letno.

4 kWh na kg je vrednost za čisto običajna drva sušena pol leta na zraku. Strošek sušenja bi bil praktično zanemarljiv, moj predlog je da se naredi nekakšne "rastlinjake" notri da les, ter čez ustvari prepih z enimi parimi industrijskimi 1 meter premera ventilatorji na vsakem koncu. Strošek priprave: sekanje in tranport te ne zanima, saj les kupiš na trgu, s tem se ukvarjajo drugi (in ta strošek priprave je relativno majhen glede na ceno lesa). Mletje tone sekancev porabi 1,4 litra dizla (je podatek iz študije, ki sem jo linkal sem v to temo če boš šel brat temo za nazaj). Nekaj prinese še amortizacija stroja za sekance, ampak overall je tudi to zanemarljiv strošek RELATIVNO gledano glede na ceno lesa. Ostalo pa res kasneje, morem še jernejlu do konca odgovorit.

roCkY je 28. okt 2024 ob 09:08 izjavil:

Ena majhna razlika je. Les gori tudi ob 2h zjutraj, ko sonce sveti le Kitajcem in Indijcem...

Seveda, zato pa mešanice obnovljivih virov nismo zastavili tako da je 100 % sonce, ampak smo jo zastavili ustrezno, tako da je elektrika vedno na voljo (hidro energija, sonce, veter, bioplin, biomasa ipd).

Evo, poračunajmo še za vetrne elektrarne. Cena recikliranje lopatic vetrnih turbin je 90 EUR na tono. Kar piše tukaj:
https://www.sciencedirect.com/science/a...

Vse ostalo (železo, baker, aluminij ipd se reciklira po vsakdanjih reciklirnih postopkih, ki so profitabilni, torej potrošnika oziroma države ne stanejo nič), Masa lopatic je samo 10 % celotne mase vetrne elektrarne. https://enva.com/news-pr/enva-launches-...

Spodaj lahko odčitaš da je teža lopatic 15 MW vetrne elektrarne enaka 65 ton.
https://www.researchgate.net/figure/Mai...

Torej za reciklirat tako tako vetrno elektrarno rabip 65 ton x 90 EUR /tono = 5850 EUR. Da proizvedeš toliko elektrike kot 1000 MW jedrska elektrarna rabiš 3000 MW vetrnih elektrarn, kar konkretno pomeni 200 vetrnic po 15 MW. 200 vetrnic x 5850 EUR = 1,2 milijona evrov, kar je 1000x manjši znesek kot 12 milijard evrov, kot stane razgradnja ene jedrske elektrarne.

UK Has 10 Billion Pounds Per Nuclear Reactor Decommissioning Bottomless Pit
https://cleantechnica.com/2023/11/19/uk...

Torej za isto količino elektrike stane reciklaža solarnih panelov 248 krat manj kot razgradnja jedrske elektrarne, reciklaža vetrnih elektrarna pa 1000x manj. Reciklaža baterij pa državo ne stane nič, saj je ob zadostnih količinah profitabilna. Torej upoštevajmo povprečje vetra in sonca: (1000x manj +248 krat manj) /2 = 624 krat manj kot razgradnja jedrske elektrarne. In treba je upoštevat še dejstvo, da bo strošek reciklaže vetrnih in sončnih elektrarn v prihodnje še padel bistveno.

Torej zaključek: razgradnja vetrnih in sončnih elektarn stane zanemarljivo malo v primerjavi z razgradnjo jedrske elektrarne.

Monolog kretena ali kako vsako energetsko temo zagnojiti do te mere, da ni več uporabna za branje.

Smo že pred par leti dojeli, da si proti, ne rabiš kvadriljon postov, da vedno znova to dokazuješ.

Upam, da te aktualni politiki ne berejo. Ker tvoje ideje in predvidevanje cen vsega, o čemer pišeš, daleč presegajo vse, kar je normalnega na tem svetu.
Namesto da bi ljudje navijali, da se zadeve zgradi po normalnih, poštenih cenah, se najdejo taki, ki so pripravljeni sprejeti tudi 10 in večkrat prenapihnjene cene.
In to poudarjajo znova in znova, kot pokvarjen gramofon.

TheEnergy je 28. okt 2024 ob 09:10 izjavil:

4 kWh na kg je vrednost za čisto običajna drva sušena pol leta na zraku. Strošek sušenja bi bil praktično zanemarljiv, moj predlog je da se naredi nekakšne "rastlinjake" notri da les, ter čez ustvari prepih z enimi parimi industrijskimi 1 meter premera ventilatorji na vsakem koncu. Strošek priprave: sekanje in tranport te ne zanima, saj les kupiš na trgu, s tem se ukvarjajo drugi (in ta strošek priprave je relativno majhen glede na ceno lesa). Mletje tone sekancev porabi 1,4 litra dizla (je podatek iz študije, ki sem jo linkal sem v to temo če boš šel brat temo za nazaj). Nekaj prinese še amortizacija stroja za sekance, ampak overall je tudi to zanemarljiv strošek RELATIVNO gledano glede na ceno lesa. Ostalo pa res kasneje, morem še jernejlu do konca odgovorit.

roCkY je 28. okt 2024 ob 09:08 izjavil:

Ena majhna razlika je. Les gori tudi ob 2h zjutraj, ko sonce sveti le Kitajcem in Indijcem...

Seveda, zato pa mešanice obnovljivih virov nismo zastavili tako da je 100 % sonce, ampak smo jo zastavili ustrezno, tako da je elektrika vedno na voljo (hidro energija, sonce, veter, bioplin, biomasa ipd).

4kWh na m3 je verjetno spet ČITO ZAVAJANJE in preusmerjanje tja, kjer to sedaj ni pomembno! Ne upošteva oz razloži energetske bilance niti KAKOVOSTI (pridobljene) energije!!

Do tja bomo še prišli, upam! Do takrat je potrebno upostevati druge izračune, da bodo ljudje vedeli in razumeli, o čem sploh govorimo!

Zdaj pa bom spisal in objavil svoj pogled in izračun!

Ne, ni tako preprosto. To je modus operandi javnosektorski pijavk. Ki mu ti pritrjuješ.

Ko ljudem konstantno dopoveduješ, da jedrska ne stane 10 milijard, ampak bo stala 15, 25, celo 40 milijard, so na koncu ljudje srečni, če je končna cena okrog 30 milijard. In točno to ti počneš. Umetno dviguješ ceno na podlagi situacij, kjer so umetno dvigovali cene.

Da o odlagališču za par sodov niti ne bi. Si že nekje blizu stotih milijard za eno luknjo in malo betona.
Kapo dol.

Ko ljudem konstantno dopoveduješ, da jedrska ne stane 10 milijard, ampak bo stala 15, 25, celo 40 milijard, so na koncu ljudje srečni, če je končna cena okrog 30 milijard. In točno to ti počneš. Umetno dviguješ ceno na podlagi situacij, kjer so umetno dvigovali cene.

Ne. Cene je treba pogledat realno, takšne kot so bile zadnje grajene jedrske elektrarne v Evropi. Koliko bi stalo imaginarno v neki pravljici nas ne zanima. Teoretično bi jedrske elektrarne lahko stale precej manj kot stanejo danes, če bi se Evropa vrgla v izdelavo tipskih jedrskih elektrarn in masovno investirala v to. Če se bo to zgodilo čez 10 ali 20 let in bodo cene jedrskih elektrarn padle za 10 krat, potem se bomo takrat pogovarjali, danes silit z glavo skozi zid pač nima smisla. Razumeš to?