JEK 2

Pa v računico za OVE je treba dodati to, da v življenski dobi jedrske elektrarne moraš sončne celice 2-3krat menjat.

Zakaj že? Sončnim elektrarnam se manjša proizvodnja manj kot 0,5 % na leto. Solidni paneli imajo garantiranih 88 % oputputa po 30 letih. Torej po 60 letih bo imela še ranga 75 %. Nikakor razlog za menjavo. Pa tudi če bi menjal panele po recimo 40 letih (recimo da bi bili takrat že boljši z boljšim izkoristkom na voljo, ne bi bil to noben bistven strošek v primerjavi z jedrsko. Sej nič ne rečem jedrska opcija je "enostavna", vendar je daleč najdražja opcija. Ali bomo zaradi "enostavnosti" in "konvencionalnosti" žrtvovali konkurenčnost gospodarstva pa je vprašanje politike. Osebno sem mnenja da naj raje se odločimo za bistveno cenejšo opcijo, tudi če je nekoliko "težja" za implementacijo.

Yosaval je 12. jun 2023 ob 12:10 izjavil:

. Vendar sončne so že po 500 EUR na kW inštalirane moči (španska Iberdrola 590 MW sončna elektrarna zgrajena v letu 2021 je stala samo 0,3 milijarde (300 milijonov), danes je to poceni, nismo več leta 2010 ko je bila situacija popolnoma drugačna na tem področju:
https://balkangreenenergynews.com/spain...

Za 500 na kW tudi pri nas ne boš velike zgradil dane sto ti lako povem ker ni strošek sam material. Pa ena zadeva ki je tu nihče rad ne govori. Daj temu prištej še vse kar boš moral zraven zgraditi za predelavo in hranjene plina. Ker to je tudi strošek ki ga boš imel če boš hotel siistem furat s sončnimi. Tega noben noče omenjati ker potem so kar enkrat stroški previsoki.

Ne razumem zakaj je ta kabel strošek OVE? Večje interkonekcije so pač stvar razvoja, tako kot sedaj gradimo boljše ceste, pa čeprav je makadam čist ok za prevoz. Že zaradi višanja porabe in varnosti v primeru izpadov domačih elektearn je pomembno to imet.

Če boš zraven OVE gradil plinsko elektrarno, sinteticni plin, w/e.. bo ta imela svoje stroške in svoj dobiček, ki ga boš meril posebi. Ne razumem zakaj bi taka elektrarna po defaultu delala minus? Saj je lahko profitabilna?

Seveda to ni res. Ja, lahko so zaradi OVE pač zadevo pohitrili in gradili prej kot bi sicer, ampak to je pa tudi vse.

Ne samo, da so interkonekcije važne za varnost države in zmanjšanje odvisnosti, so tudi smiselne za social welfare, ko pride zaradi premajhnih kapacitet do decouplinga na trgu za dan vnaprej in posledično je cena električne energije višja.

Yosaval je 12. jun 2023 ob 12:00 izjavil:

Nop, če hočeš ekonomsko in ekološko prodajat OVE se boš moral sprijaznil z dragimi baterijami in dragim sintetičnim plinom, to sta edini dolgoročni kompenzacijski tehnologiji za več OVE.

Ni res. 1000x bolj smiselna rešitev za 14 dni oblaćnega vremena pozimi je REZERVA v obliki teš6 kurjenega na les, potem pa se ugasne in čaka na naslednjo tako izjemno situacijo. Računaj tako: Slovenija potrebuje približno 43 GWh elektrike dnevno. Če imamo sončnih 20 % v miksu je to 8,6 GWh ki jih pozimi med 14 dnevnim oblačnim vremenom nimamo. Oziroma da smo natančni, tudi med oblačnim vremenom dobimo nekaj malega, torej ranga vsaj 6 GWh primanjkljaja dnevno. Krat 14 dni in smo na 84 GWh, kar je 84.000 MWh. Menda ne misliš da bi toliko shranil v baterije?! Seveda da je rezerva v obliki teš6 kurjenim na les 1000x boljša in cenejša rešitev, ne samo od baterij, ampak tudi od sintetičnega plina.

Hinavska klasika, zagovarjas OVE kot ekolosko resitev ampak ko ekonomsko racunico za OVE delas, da pride cim nizji izracun, predivdevas da bomo reke ustavili in les kurili. Oboje se mimogrede ne bo zgodilo, te bodo razni zeleni zaustavili za oboje brez skrbi ;) V to si lahko 100% ne glede na teoreticne izracune, prej na premog zacnemo nazaj kurit ce bo kriza, kot da ti kake masovne hidro projekte odobrijo.

mertseger je 12. jun 2023 ob 12:38 izjavil:

Yosaval je 12. jun 2023 ob 12:10 izjavil:

. Vendar sončne so že po 500 EUR na kW inštalirane moči (španska Iberdrola 590 MW sončna elektrarna zgrajena v letu 2021 je stala samo 0,3 milijarde (300 milijonov), danes je to poceni, nismo več leta 2010 ko je bila situacija popolnoma drugačna na tem področju:
https://balkangreenenergynews.com/spain...

Za 500 na kW tudi pri nas ne boš velike zgradil dane sto ti lako povem ker ni strošek sam material. Pa ena zadeva ki je tu nihče rad ne govori. Daj temu prištej še vse kar boš moral zraven zgraditi za predelavo in hranjene plina. Ker to je tudi strošek ki ga boš imel če boš hotel siistem furat s sončnimi. Tega noben noče omenjati ker potem so kar enkrat stroški previsoki.

Lej:

1. Če Hrvati znajo, potem znamo tudi mi, saj smo ja bolj pametni od Hrvatov, hrvati bodo gradili 950 MW sončno elektrarno, največjo v Evropi:
El Sun Energy plans 950 MW solar power plant in Croatia
Na Hrvaškem želijo postaviti največjo fotovoltaiko v Evropi
https://oe.finance.si/8999482/Na-Hrvask...
El Sun Energy plans 950 MW solar power plant in Croatia
https://balkangreenenergynews.com/el-su...

2. Tiste 10 % letne proizvodnje za takrat ko je kriza (nuja /rezerva) lahko magar tud navaden plin ostane (plinsko elektrarno Brestanica že imamo, večinoma časa stoji in ne obratuje).

3. Namesto točke 2 imaš lahko teš6 predelan na les po letu 2033, kar je bolj smiselno kot pa da po tem letu teš6 podremo, ker po zakonu evropske unije bo takrat tako ali tako moral prenehat obratovat na premog. Če pa ravno tako hočeš ga pa lahko tudi podreš in se odločiš za točko 2, če misliš da je to bolje, po želji pač.

gruntfürmich je 12. jun 2023 ob 13:45 izjavil:

fikus_ je 12. jun 2023 ob 12:02 izjavil:

"trenutno v Sloveniji izkoriščamo samo 45 % hidro potenciala, torej več kot podvojimo lahko."

Inženirček, povej to "zelenim" te bodo po hitrem postopku popljuvali in povedali, da "za ribe gre", "za .... gre", ....

nič zeleni pa te fore. pretočnega hidro potenciala v sloveniji praktično ni več, razen če bi radi TOTALNO degradirali okolje.

kar pa je totalne debilizem.

Ne rabiš samo pretočni hidro potencial, veliko večino hidroelektrarn po Sloveniji, Evropi in po svetu tako ali tako ni pretočnega tipa. Večina hidroelektrarn ima jezove (torej niso pretočnega tipa), vendar z sodobnimi metodami lahko tehnično rešimo problem rib (zgradi se tako imenovane "vodne drče" za ribe, gre za majhen tok vode ki zaobide hidroelektrarno kjer lahko ribe neovirano prehajajo jez. Enostavna tehnična rešitev problema ki deluje, večina hidroelektrarn v Sloveniji to ima. V Sloveniji izkoriščamo samo 45 % tehnično izkoristljivega hidro potenciala.

mag. Andrej KRYŽANOWSKI*
prof. dr. Mitja BRILLY
MOŽNOSTI IZKORIŠČANJA ENERGETSKEGAPOTENCIALA V SLOVENIJI
https://mvd20.com/LETO2008/R32.pdf

Citiram:
Delež izkoriščenosti je po glavnih vodotokih naslednji: Drava 98%, Soča 34% in Sava 18% (prevladujejo pretežno velike HE), pri manjših vodotokih pa je izrabljenega 25% potenciala, pretežno z malimi HE. Energetski bruto potencial slovenskih vodotokov je ocenjen na 19.440 GWh/leto. Od tega je tehnično izkoristljivega potenciala 9.145 GWh/leto, ekonomsko pa je možno izkoristiti med 7.000 in 8.500 GWh/leto. Trenutno je izkoriščenih 4.115 GWh/leto, kar predstavlja 45% celotnega tehničnega razpoložljivega potenciala." Hidroelektrarne so IMO najboljši kompromis med ceno, vplivom na okolje in stabilnim delovanjem in vsak zeleni ki ima kaj v glavi se tega zaveda. Ker točno za to gre, za kompromis, tako kot pri vsaki stvari na tem svetu. Najboljši kompromis v tem primeru.

Me pa preseneča da imajo v Južni Avstraliji že preko 70 % vse energije iz sonca in vetra in nimajo nobenih problemov, kljub tako visokemu deležu (več o tem v videu spodaj, toplo svetujem ogled). Ampak v Sloveniji niti približno ne rabimo toliko sonca in vetra, ker imamo to srečo da imamo ogromno hidro potenciala, večina držav te sreče nima.

Primerjati Avstralijo, Cile ipd drzave, s Slovenijo, pac ni resno. Gostota prebivalstva pac ni primerljiva. Da ne omenjamo morja + odlicnih pogojev za solarno energijo.

Yosaval je 12. jun 2023 ob 13:40 izjavil:

mertseger je 12. jun 2023 ob 12:38 izjavil:

Yosaval je 12. jun 2023 ob 12:10 izjavil:

. Vendar sončne so že po 500 EUR na kW inštalirane moči (španska Iberdrola 590 MW sončna elektrarna zgrajena v letu 2021 je stala samo 0,3 milijarde (300 milijonov), danes je to poceni, nismo več leta 2010 ko je bila situacija popolnoma drugačna na tem področju:
https://balkangreenenergynews.com/spain...

Za 500 na kW tudi pri nas ne boš velike zgradil dane sto ti lako povem ker ni strošek sam material. Pa ena zadeva ki je tu nihče rad ne govori. Daj temu prištej še vse kar boš moral zraven zgraditi za predelavo in hranjene plina. Ker to je tudi strošek ki ga boš imel če boš hotel siistem furat s sončnimi. Tega noben noče omenjati ker potem so kar enkrat stroški previsoki.

Lej:

1. Če Hrvati znajo, potem znamo tudi mi, saj smo ja bolj pametni od Hrvatov, hrvati bodo gradili 950 MW sončno elektrarno, največjo v Evropi:
El Sun Energy plans 950 MW solar power plant in Croatia
Na Hrvaškem želijo postaviti največjo fotovoltaiko v Evropi
https://oe.finance.si/8999482/Na-Hrvask...
El Sun Energy plans 950 MW solar power plant in Croatia
https://balkangreenenergynews.com/el-su...

2. Tiste 10 % letne proizvodnje za takrat ko je kriza (nuja /rezerva) lahko magar tud navaden plin ostane (plinsko elektrarno Brestanica že imamo, večinoma časa stoji in ne obratuje).

3. Namesto točke 2 imaš lahko teš6 predelan na les po letu 2033, kar je bolj smiselno kot pa da po tem letu teš6 podremo, ker po zakonu evropske unije bo takrat tako ali tako moral prenehat obratovat na premog. Če pa ravno tako hočeš ga pa lahko tudi podreš in se odločiš za točko 2, če misliš da je to bolje, po želji pač.

Ti bom iz stroke odgovoril.

1. Pri nas dvomim da boš dobil lokacijo kjer bi postavil takšno sončno, vem da imajo probleme postaviti 20x manjše.
2. Plinska v Brestanici je v osnovi namenjenena rezervi za NEK ker so takšna pravila obratovanja jesrskih in ne dela skoraj nič. Lahko bi postavili dodane bloke plinske ki bi nadomeščali proizvodnjo ko ni sončne , ampak smo spet pri tem kako rentabilna je elektrarna ki se mora prlagajati drugim in gradili bi jo za kaj že. Poleg tega rabimo nov plinovod torej lahko govorimo o letu 2035 v najboljšem primeru.
3. TEŠ ni narejena za drva in se zaeva ne predeluje tako kot avto da imaš 30 KM več. Problem nastae že pri uvoženem premogu, ki ima višjo kurilno vrednost ker ga je lahko samo določen procent.

1. Zakaj? Kaj imajo Hrvati takšnega kar mi ne bi imeli?

Poleg ogromno zemlje, kjer nihče ne živi?

Ste sploh ze kdaj bili v tem delu Hrvakse kjer naj bi stala ta elektrarna? Prakticno ni zive duse nikjer. Povprecna starost je verjetno 50.

Utk je 12. jun 2023 ob 14:23 izjavil:

1. Zakaj? Kaj imajo Hrvati takšnega kar mi ne bi imeli?

Poleg ogromno zemlje, kjer nihče ne živi?

Samo površina takšne elektrarne ni prav velika (ni površina problem). Za 1 kW iz sonca rabiš cca 5 kvadratnih metrov površine. Torej za 1 MW rabiš 5000 m2. Krat 950 (ker je 950 MW) prideš na 4.750.000 m2, kar je samo 4,75 kvadratnega kilometra. Krat 2 recimo ker paneli niso čisto skupaj in zaokrožimo 9 kvadratnih kilometrov. Torej kvadrat s stranico 3 km. Plac za to najdeš v Sloveniji dobesedno kjer češ.

Še več, enkrat sem šel računat (pa ne samo jaz, tudi energetski strokovnjak Matjaž Valenčič je isto izračunal) da če bi v Sloveniji samo vsako peto streho pokril za paneli, bi že proizvedel teoretično vso elektriko kar jo rabimo. Za 20 % (torej za 3200 GWh letno) pa rabimo še 5 krat manj, torej samo vsako petindvajseto streho pokrit s paneli (torej 4 % streh z sončno elektrarno). To je več kot dosegljiv cilj.

Utk je 12. jun 2023 ob 14:39 izjavil:

Kar pokaži mi ga, pa da ne bo nikogar motil.

Si ti resen? Slovenija ima površino preko 20.000 kvadratnih kilometrov, in ti trdiš da ne bi nikjer našel 9 km2? Ne se smešit, prosim te lepo.

3. TEŠ ni narejena za drva in se zaeva ne predeluje tako kot avto da imaš 30 KM več. Problem nastae že pri uvoženem premogu, ki ima višjo kurilno vrednost ker ga je lahko samo določen procent.

Predelava TEŠa na drva je precej enostavno tehnično izvedljiva (v tujini je veliko takšnih elektrarn in lepo vse deluje). Trenutno teš6 obratuje na premogov prah, z malenkostnimi predelavami bi lahko obratoval na lesni prah. Če pa bi zamenjal celoten "kotel", pa bi šlo tudi na lesne sekance. Strošek predelave manj kot desetina vrednosti teša (torej relativno ugodno). Finančno se definitivno več kot splača.

mertseger je 12. jun 2023 ob 14:35 izjavil:

Yosaval je 12. jun 2023 ob 14:22 izjavil:

1. Pri nas dvomim da boš dobil lokacijo kjer bi postavil takšno sončno, vem da imajo probleme postaviti 20x manjše.

1. Zakaj? Kaj imajo Hrvati takšnega kar mi ne bi imeli?

Mogoče maj problemov z umeščanjem v prostor kjer nisi za vsako investicijo 10x na sodišču. Poznam podjetja ki na veliko gradijo energetske objekte povsod po bivši jugi samo pri nas ne, ker je preveč problemov z umeščanjem v prostor.

Torej vsaka 25-ta streha pokrita z paneli in je zadeva rešena (tu pač ni problemov z umeščanjem v prostor). Sicer pa tudi večje solarne elektrarne bi lahko gradili, jst ne vem zakaj bi to bila taka težava kot misliš. Če Hrvati to znajo, potem znamo tudi mi.

fikus_ je 12. jun 2023 ob 14:36 izjavil:

gruntfürmich je 12. jun 2023 ob 13:45 izjavil:

fikus_ je 12. jun 2023 ob 12:02 izjavil:

"trenutno v Sloveniji izkoriščamo samo 45 % hidro potenciala, torej več kot podvojimo lahko."

Inženirček, povej to "zelenim" te bodo po hitrem postopku popljuvali in povedali, da "za ribe gre", "za .... gre", ....

nič zeleni pa te fore. pretočnega hidro potenciala v sloveniji praktično ni več, razen če bi radi TOTALNO degradirali okolje.

kar pa je totalne debilizem.

Saj jaz to vem, povej to inženirčku. Nekaj prostora je še na srednji Savi, Na Muri so tudi ideje, ampak so potrebni veliki posegi v okolje in je poleg okoljskega dvoma še ekonomski dvom v upravičenost gradnje.

Ne drži, gradnja hidroelektrarn se finančno zelo splača, brez večjih okoljskih posegov je mogoče zgraditi veliko večino njih. Kot pravim so najboljši kompromis za proizvodnjo elektrike. Pa še zelo fanj se jih da regulirati glede na porabo (za razliko od jedrskih, ki ti ves čas šopajo polno moč, ne glede na porabo. Pa ne mi zdaj da tehnično se da jedrske regulirati glede na porabo, ker to se v praksi ne dogaja, ker to jedrskim zjebe že tako slabo ekonomsko računico. Logično, če boš jedrske nižal, potem boš proizvedel letno manj in cena na enoto energije bo logično višja).

fikus_ je 12. jun 2023 ob 14:46 izjavil:

In TEŠ bi ti kuril na drva?! Si že delal računico primerjave masno/volumsko koliko lesa bi rabili in kakšna logistika bi bila potrebna????

Sem. Kurilna vrednost velenjskega lignita je 10,59 GJ za tono, kar pomeni manj kot 3 kWh na kilogram. Les ima povprečno 4 kWh na kg. Les ima večjo kurilno vrednost od velenjskega lignita (velenjske svinjarije).

fikus_ je 12. jun 2023 ob 14:44 izjavil:

Možno je 4% streh pokriti s SE, pozabljaš pa, na shranjevanje te energije za ponoči, za pozimi,... Tu pa ekonomska računica odpove.

In že nekajkrat sem napisal "put your money where your mouth is", vse odtalo je nabijanje na pamet!

1. Ponoči je sama poraba energije dosti manjša kot podnevi, torej če imaš 20 % sončnih v miksu elektrike sploh ne rabiš shranjevat energije za ponoči.
2. Za pozimi je rezerva ali navaden plin ali teš6 na les ali vodik.
3. Če bi že hotel shranjevat sončno energijo za ponoči (pa jo ni treba, glej prvo točko), potem za to zadevo lahko uporabil shranjevanje v obliki črpalne hidroelektrarne.
3. Glede zadnjega stavka: večino novih kapacitet zgrajenih dandanes so dejansko sončne in veterne elektrarne, folk daje denar v njih, sončna elektrarna pri nas pa je odobrena in če bo sreča bo konec meseca že na strehi.

fikus_ je 12. jun 2023 ob 14:52 izjavil:

Kaj pa logistika lesa???

Zakaj Slovence smatraš kot najbolj zabit narod na planetu?! Če povsod drugje to znajo (Velika Britanija, Nemčija ipd), potem bomo to znali tudi mi. Nemčija dejansko cca 9 % svoje elektrike naredi iz lesne biomase.

Utk je 12. jun 2023 ob 14:55 izjavil:

Si ti resen? Slovenija ima površino preko 20.000 kvadratnih kilometrov, in ti trdiš da ne bi nikjer našel 9 km2? Ne se smešit, prosim te lepo.

Pokaži mi ga.

In TEŠ bi ti kuril na drva?! Si že delal računico primerjave masno/volumsko koliko lesa bi rabili in kakšna logistika bi bila potrebna????

Če bi kurli na les iz njegove glave bi najbrž šlo čez...

Z temle postom si pokazal da si popoln idiot, začel si zmerjat brez razloga, oba dva veva kdo od naju ima les v glavi in kristalno jasno je da to nisem jaz ;) . Če napačno misliš da 9 km2 nikamor v 20.000 km2 veliki sloveniji ne moremo dat, potem pa bomo pač zadevo razdrobili na posamezne strehe, potrebujemo samo vsako 25 streho (samo bogih 4 % streh). Torej tudi če prvega argumenta ne dojameš, potem moraš dojet vsaj drugega, torej problem solved.

"In Denmark, Finland and Estonia, bioenergy represents more than 15% of electricity production (predominantly through combined heat and power - CHP), followed by the UK, Sweden, Germany and Brazil."
https://www.ieabioenergy.com/blog/publi...

Torej več kot 15 % celotne produkcije elektrike na les, mi bi rabili slabih 10 % komaj. Če ostali znajo, sem prepričan da bi tudi mi lahko. Stokrat bolje kot pa da od 2033 teš6 ne bo več obratoval (ker na premog ne bo več smel zaradi EU, na les pa lahko, ker je ogljično nevtralno gorivo).


Danska:

Les je ogljično nevralno gorivo, če pa ga postaviš izven mestnih središč in z dobrimi filtri, potem pa tudi emisije trdih delcev niso problem, še toliko manjši problem ko vidiš da bi tega rabil samo eno desetino celotne proizvodnje. In les je OVE (combustable renewables).

Lahko pa tudi vodik, ki bi ga direktno kuril v plinski elektrarni Brestanica in bo teš6 pač po 2033 podrt namesto predelan na les, če misliš da je to bolje.

Yosaval je 12. jun 2023 ob 16:09 izjavil:

Les je ogljično nevralno gorivo, če pa ga postaviš izven mestnih središč in z dobrimi filtri, potem pa tudi emisije trdih delcev niso problem, še toliko manjši problem ko vidiš da bi tega rabil samo eno desetino celotne proizvodnje. In les je OVE (combustable renewables).

Les je POTENCIALNO ogljično nevtalen, ko cele hektarje zasadiš ročno, kar se zaenkrat v večjem delu EU ne dela. Ko pa se dela pa ni tako poceni mimogrede...

Avstralska študija pravi, da les kot gorivo ni CO2 nevtralen. Poleg nepopolnega zgorevanja je glavni dodatni vir CO2 priprava lesa za kurjenje.

Yosaval je 12. jun 2023 ob 14:48 izjavil:

fikus_ je 12. jun 2023 ob 14:36 izjavil:

gruntfürmich je 12. jun 2023 ob 13:45 izjavil:

fikus_ je 12. jun 2023 ob 12:02 izjavil:

"trenutno v Sloveniji izkoriščamo samo 45 % hidro potenciala, torej več kot podvojimo lahko."

Inženirček, povej to "zelenim" te bodo po hitrem postopku popljuvali in povedali, da "za ribe gre", "za .... gre", ....

nič zeleni pa te fore. pretočnega hidro potenciala v sloveniji praktično ni več, razen če bi radi TOTALNO degradirali okolje.

kar pa je totalne debilizem.

Saj jaz to vem, povej to inženirčku. Nekaj prostora je še na srednji Savi, Na Muri so tudi ideje, ampak so potrebni veliki posegi v okolje in je poleg okoljskega dvoma še ekonomski dvom v upravičenost gradnje.

Ne drži, gradnja hidroelektrarn se finančno zelo splača, brez večjih okoljskih posegov je mogoče zgraditi veliko večino njih. Kot pravim so najboljši kompromis za proizvodnjo elektrike. Pa še zelo fanj se jih da regulirati glede na porabo (za razliko od jedrskih, ki ti ves čas šopajo polno moč, ne glede na porabo. Pa ne mi zdaj da tehnično se da jedrske regulirati glede na porabo, ker to se v praksi ne dogaja, ker to jedrskim zjebe že tako slabo ekonomsko računico. Logično, če boš jedrske nižal, potem boš proizvedel letno manj in cena na enoto energije bo logično višja).

same laži.

Yosaval je 12. jun 2023 ob 14:44 izjavil:

3. TEŠ ni narejena za drva in se zaeva ne predeluje tako kot avto da imaš 30 KM več. Problem nastae že pri uvoženem premogu, ki ima višjo kurilno vrednost ker ga je lahko samo določen procent.

Predelava TEŠa na drva je precej enostavno tehnično izvedljiva (v tujini je veliko takšnih elektrarn in lepo vse deluje). Trenutno teš6 obratuje na premogov prah, z malenkostnimi predelavami bi lahko obratoval na lesni prah. Če pa bi zamenjal celoten "kotel", pa bi šlo tudi na lesne sekance. Strošek predelave manj kot desetina vrednosti teša (torej relativno ugodno). Finančno se definitivno več kot splača.

spet same laži.

teš ne more obratovati na les z 'malenkostnimi' predelavami, prav tako ni logistike za les.