Spajkalna žica

Stannol, Weller, BrazeTec...

Ima kdo izkušnje s temi banggood spajkalnimi žicami npr. ta.

Svinca je dosti, prav tako ima flux v jedru žice. Vendar ne vem če je zakaj, zato sprašujem če ima kdo izkušnje.

Kar sem jaz teh kitajskih preizkusil, je bilo vse šit. Je kar dobro povzel jest10 - za žile rezat.

Obvezno branje za mlade spajkase ;)

http://lea.hamradio.si/~s53mv/spajkanje...

INTERFLUX
COOKSON

Almit tudi dela kvalitetno spajko.

Sicer je pa spajkanje odvisno veliko od uporabljene tehnike in usposobljenosti človeka, ki spajka. Predlagam, da si ogledate malo sicer precej stare posnetke od firme Pace, ki so dostopni na Youtube.

Kar se spajke tiče je pa tako. V industriji se svinca ne uporablja več. Mogoče edino kje za kakšne vojaške projekte, pa še tisto res za stvari, kjer ne gre z brezsvinčeno spajko.
Pri spajki brez svinca pa je ključen fluks, ki je v spajki. Tako kot za samo spajko obstaja več receptur, ki imajo različne lastnosti. Ključna je oznaka v smislu ROM1 ali podobno

Prvi črki določata strukturo oz. tip fluksa RO pomeni Rosin kar je kolofonija, drugi dve pa kako močna je aktivacija L-M-H
Višja ko je aktivacija lažje je spajkati, so pa ostanki fluksa na vezjih tudi bolj aktivni, kar pomeni, da se zmanjša prebojne trdnosti vezja, hitreje pride do korozije...
Na wikipediji je kar dober članek na to temo. Flux (metallurgy) @ Wikipedia

Kitajci so pa kot pri vseh stvareh kitajci. Ista stvar, ki jo kupiš danes, je lahko jutri popolnoma drugačna. Če vsaj približno resno spajkate, si privoščite en zavitek kvalitetne spajke, pa ga lahko uporabljate desetletje tako kot bi bil nov.

Ne boš verjel ampak Medicina ima že od 2014 Rohs. Je sicer še nekaj posamičnih izjem, generalno pa ni več.

Uporabnik jest10, je tudi napisal da so halogeni elementi v fluksu. Ti so strupeni, vendar glede na to da se uporabljajo v halogenskih žarnicah ter bazenih ni toliko strupeno. Verjetno le ko izhlapeva? Ali je mislil na kakšno drugo pomankljivost?

mihec87 je 15. jun 2017 ob 19:34 izjavil:

Fluitin 60/40 ali 63/37...Pusti zaenkrat neosvinčeno spajko industriji(sicer kolikor vem(ne me držat za besedo) medicina, vojaške zadeve ipd.. še vedno uporabljajo osvinčeno spajko)

Tole deluje zame že od srednje šole naprej. Svinčena spajka je zakon.

Kar se tiče odstranjevanja oksidov, je to stvar fluksa v spajki. Sam od kitajcev ne pričakujem kakšne kvalitete in sem preklel do slej še ves spajkalni potrošni material, ki sem ga kupil od njih. Kvaliteten in ravno prav agresiven fluks bi jaz pričakoval v spajkah priznanih evropskih/ameriških znamk, kakršne se tukaj naštevajo.

Če je kakšen konec čice preveč zoksidiran, sam uporabim Cinol. "Bolj razgledani elektroniki" ga bodo sigurno tudi tukaj spljuvali in se že veselimk končno izvedeti konkretne razloge proti njegovi uporabi. Če moram sam zalotat kakšno močno zoksidirano žico, dela čudeže. Seveda je najbolje vzeti novo, čisto žico in potem spajkati, ampak pri popravilih starih naprav to ni vedno opcija.

Cinol vsebuje kislinske preostanke, ki postenejo še posebno zoprni, ko da pasta spajkanje skozi in to je potem praktično nemogoče izprati.

Zanima me kakšen konkreten link na članek, ki govori o krajši življenjski dobi naprav spajkanih z rohs spajko.

Drugo, če je človek serviser si z uporabo cinola kvečjemu dela uslugo, saj bo čez čas imel spet delo. Za lastne stvari bi ga porabil pa kvečjemu za kakšne žlebove spajkat. Če ne zadostuje fluks v žici, je treba zamenjati material ali mehansko odstranit oksid.

Fluks na vezjih moti kvečjemu mesta, kjer imaš visoke napetosti ali mesta, kjer imaš zelo male signale. Delno se prevodnost poveča zaradi vlage zraka, kar negativno vpliva na prevodnost in s tem povečuje tokove v primerih, ki sem jih navedel, kjer jih nismo pričakovali.

Spajkalna pasta je dobra za spajkanje zlebov ne za elektorniko.
Tu se dobro obnese kolofonija in stearin.

Glede halogenih elementov v kolofoniji spajke ne bo več noben komentiral?

Ja kaj kok pa naj bo staro en teden al kako ? dejstvo je, kolko staro pa je, pa nima veze.