Trojka v Sloveniji

Zakrajšek vse lepo pove v intervjujih.

http://www.siol.net/novice/gospodarstvo...

Ali mi lahko prosim kdo razloži, zakaj se je šel v drugi janševi vladi njegov finančni minister šušteršič zadolžit po visoki obrestni meri v ZDA, ko pa bi lahko vendar že takrat zaprosili za finančno pomoč in prihranili samo na račun obresti denarja za kakšen aerodrom Ljubljana?

Če je janša tako naklonjen tuji pomoči, bi lahko to izvedel ko je imel oblast. Res bi sicer morda tujci debelo pogledali, zakaj pomoč, ko pa ima država na bankah nekaj MRD EUR (prostih) finančnih sredstev, ampak to bi jim znal verjetno pahor razložit, da tega denarja dejansko že dolgo ni v bankah.

Matako je 13. dec 2013 ob 10:06 izjavil:

Če bio to naredil takrat, bi mu odrezali jajčka, izdajalcu. Ulice bi ponorele. Takrat tudi nismo še imeli zalog vazelina ...

OK, samo potem je pa nekako nepošteno, da ne rečem kar zlobno to predlagati drugi vladi, se ti ne zdi? Ja, vem, kaj boš odgovoril...pri tej vladi ulice ne bodo ponorele, ker desnica ni sposobna organizirati resnih protestov ki bi izgledali, kot da jih ni organizirala desnica.

dronyx je 13. dec 2013 ob 10:10 izjavil:

Matako je 13. dec 2013 ob 10:06 izjavil:

Če bio to naredil takrat, bi mu odrezali jajčka, izdajalcu. Ulice bi ponorele. Takrat tudi nismo še imeli zalog vazelina ...

OK, samo potem je pa nekako nepošteno, da ne rečem kar zlobno to predlagati drugi vladi, se ti ne zdi? Ja, vem, kaj boš odgovoril...pri tej vladi ulice ne bodo ponorele, ker desnica ni sposobna organizirati resnih protestov ki bi izgledali, kot da jih ni organizirala desnica.

Nehaj zagovarjati Jajota! Naj se spravi že enkrat v arest. JajoJeKriv(tm).

dronyx je 13. dec 2013 ob 09:59 izjavil:

Ali mi lahko prosim kdo razloži, zakaj se je šel v drugi janševi vladi njegov finančni minister šušteršič zadolžit po visoki obrestni meri v ZDA, ko pa bi lahko vendar že takrat zaprosili za finančno pomoč in prihranili samo na račun obresti denarja za kakšen aerodrom Ljubljana?

Če je janša tako naklonjen tuji pomoči, bi lahko to izvedel ko je imel oblast. Res bi sicer morda tujci debelo pogledali, zakaj pomoč, ko pa ima država na bankah nekaj MRD EUR (prostih) finančnih sredstev, ampak to bi jim znal verjetno pahor razložit, da tega denarja dejansko že dolgo ni v bankah.

Ker pri nas razlike med desno in levo ni. Oboji bi radi rezal torto na enak način razlika je samo v tem kdo v danem trenutku drži nož.
Nadzora, ki bi ga prinesel vstop v shemo pomoči se obe strani otepata pa četudi to pomeni propad za večji del države.

Na volitvah imamo vsakič možnost spremeniti, malo po malo. Ampak teh 22 let nismo spremenili nič. In težko je napisat, da ni bilo nič novih strank.

e bi ustavno sodišče 12. člen razglasilo za neustavnega, bi to pomenilo, da mora država neupravičeno odmerjeni davek zavezancu vrniti skupaj z obrestmi, je za Delo pojasnil pravnik Aleš Kobal.

Slovenija na putu CC poslova

Tole je zanimivo branje.

Slovensko gospodarstvo je imelo še leta 2004 najetih za le 15 milijard evrov posojil, konec leta 2008 pa že za 39 milijard evrov.

Brane22 je 13. dec 2013 ob 12:18 izjavil:

Slovenija na putu CC poslova

Sa nezaposlenošću od preko sedamnaest posto, sa inflacijom koja polako udara dvocifreni postorak,...

Link ti je prva liga, svaka čast, pa naj še kdo reče, da so droge nelegalne brez veze.

Datadog je 13. dec 2013 ob 12:58 izjavil:

S pomembno razliko. Dečko je odstopil in vrnil $$$, ki je bil preplačan. Dodaten zanimiv podatek bi bil koliko časa je bilo potrebno, da je prišlo do takšne rešitve.

Glede na količino komentarjev iz Evropske komisije, ECB in MDS (natančno nič), je videti koliko njih to briga.

Če bi spremljal sceno, potem bi videl, da je to prvi omemebe vreden rezultat, ko se je pred dvema tednoma razkrilo, da je takšnih managerjev cela vrsta. Potrebno je bilo veliko javnega zgražanja in pritiska, da se je sploh kaj zgodilo.

Datadog je 13. dec 2013 ob 12:58 izjavil:

Pri nas redko pride do tako higienične rešitve. Pa v zgornjem primeru gre samo za direktorja ene od klinik kar niti ni tako pomembna funkcija pa se vseeno stvari reši z menjavo kadra.

Enako tukaj. Nič novega in nič posebnega. Kdor želi, da se karkoli spremeni, mora stopiti iz apatije in začeti aktivno delati (kričati, besneti, demonstrirati, voliti) na temu, da se bo kaj spremenilo.

Datadog je 13. dec 2013 ob 12:58 izjavil:

Cirkusi v stilu Omerzel, Stepišnik drugje vseeno jemljejo bolj resno predvsem zaradi pomembnosti funkcije, ki jo klovna opravljata.

Zanima jih samo, ko govorijo o BDP in o primankljaju. Če imajo ob strani še kakšno firmo ali deset, ne briga nikogar. Kar se njih tiče, je to lokalna stvar.

V splošnem, pa so vzporednice kar strašljive: http://www.nytimes.com/2012/03/23/world...

Bere se neverjetno znano, samo imena krajev in oseb so malo drugačna.

Ne vem sicer kaj je težje...iz slabe firme naredit uspešno, ali iz dobro slabo, samo če bi bil jaz uspešen manager bi hotel zanesljivo več denarja za vodenje slabe firme. Nagrade in bonusi za CEO-te se mi pa zdi da bi morali biti odvisni predvsem od doseganja zadanih ciljev. Torej če je bil cilj spraviti izgubo iz 5 MRD na 2 MRD in je ta cilj dosežen, potem je nagrada nekako logična.

Korupcija je zmagala.

Datadog je 13. dec 2013 ob 14:40 izjavil:

Dejstvo pa je, da si trenutno kljub slabim obetom izposojamo po visoki obrestni meri na trgih namesto iz sheme. Zaenkrat še nisem slišal dobre utemeljitve zakaj naj bi bilo to bolje...

Pri izposoji na prostem trgu veš natančno kakšna je obrestna mera in ta se po izdaji za državo več ne spreminja. Pri temu ne rabiš podpisovati nikakršnih zavez kaj boš ali ne boš storil, kar pomeni, da obrestna mera predstavlja trenutno oceno tveganja za ponudnika. Ravno tako to, kar dobiš, dobiš takoj.

Pri izposoji iz sheme boš dobil dodatne pogoje, njihovo implementacijo pa se bo pri sprostitvi vsakega obroka posebej preverjalo. Ti pogoji niso vsi znani vnaprej, skozi čas se lahko tudi spreminjajo, kar pomeni, da predstavljajo dejavnik tveganja, ki se ga ne da enostavno oceniti. Nekateri izmed pogojev so tudi takšni, da se resno vprašaš zakaj se jih zahteva od države, čeprav jih kreditorji niti pri sebi ne izvajajo. Nekateri pogoji pa nimajo ničesar z dolgoročno finančno stabilnostjo proračuna, temveč služijo samo prisilnem odprtju trgov, ki so zanimivi za mednarodne konglomerate tipa Nestle. V izogib debati, je dovolj opvedati samo to, da s tem za dobro svojih "prijateljev" (oziroma lastnih podjetij) zahtevajo 100% implementacijo nečesa, kar v lastnih državah nimajo 100% implementirano, še zlasti pa ne implementirano na silo, z grožnjo, "ne dobite naslednje tranše".

Kot vedno velja, da denar ni zastonj in, da se ga plača. Če večje tveganje prevzema kreditor, so obresti višje, če pa se tveganje veča na strani kreditojemalca, pa se obresti nižajo.

Vprašanje je, kolikšna je za državo potencialna ocena tveganja oziroma koliko je t.i. "moralnega hazarda" v temu, da država vnaprej sprejme neznane pogoje ob neznanem času. Lahko sicer našteješ večino dejavnikov, ne moreš pa oceniti njihovega vpliva in tudi ne moreš oceniti drugih možnih sprememb v okolju (npr. Nemčija čez dve leti zdrsne v recesijo), da bi lahko napovedal karkoli.

Plus to, da se nič od najbolj očitanega sranja ne bo očistilo. To še vedno ostane slovencem.

dronyx je 13. dec 2013 ob 15:03 izjavil:

Mipe je 13. dec 2013 ob 14:41 izjavil:

Korupcija je zmagala.

Korupcija je nekaj takega kot kanabis. Dokler zadeve ne legaliziraš sploh ne veš, kakšen je obseg problema.

Boljša različica je: "korupcija je kot gandža: en dim kdaj pa kdaj ni frke, pretiravaj in te zjebe do daske."

Me zelo spominja na Pogorevčev "jim dihamo za ovratnik".
PR crap sociopatov na vladi se je zadnje dni precej okrepil.

Prej pohlep, požrešnost in poželenje.

Brez strahu lahko pripopamo še lenobo in imamo vseh sedem smrtnih strehov. Seveda če pod škodoželjnost razumemo jezo.

Da ne bo kdo preveč orgazmiral nad trojko: http://www.siol.net/novice/gospodarstvo...

Datadog je 17. dec 2013 ob 20:25 izjavil:

bluefish je 17. dec 2013 ob 19:40 izjavil:

Da ne bo kdo preveč orgazmiral nad trojko: http://www.siol.net/novice/gospodarstvo...

Na drugem polu pa Irska je izstopila iz programa trojke Portugalska se pa tudi pripravlja.

Za Portugalsko ne vem. Za Irsko pa bomo šele videli za koliko je res izstopila iz česa. Nazadnje, ko sem preveril, je vse skupaj izgledalo tako, kot da trojka nujno potrebuje nek primer "dobre prakse", glede na to, koliko (vsaj kratkoročnega) dreka je njeno predpisovanje hujšanja za vsako ceno prineslo. Tako zelo potrebuje, da je nekatere njene letošnje "indiskrecije" trojka kar malo spregledala.

Datadog je 17. dec 2013 ob 20:25 izjavil:

Če se namerava z novimi zadolžitvami it naprej po starem potem bo šla krivulja samo hitreje navzdol.

Irska ima v 2013 najvišji dolg v svojem obstoju, ki trenutno znaša 124% BDP. En izmed mejnikov z katerim se letos hvali, je tudi ta, da se lahko sedaj ponovno zadloži "na kapitalskih trgih". Načrt je sicer dolg zmanjšati, ampak zaenkrat je to šele načrt.

Z zadolžitvami se gre izgleda naprej. Ne vem pa kaj so to "zadolžitve naprej po starem". Kako se bi moralo "pravilno" zadolževati "po novem"?

Datadog je 17. dec 2013 ob 20:25 izjavil:

Ne pozabit če ne bi EK naročila testov je vprašljivo če bi danes bili znani obsegi lukenj v bankah. Ali pa so že vsi pozabili, da so naši vrli bančniki luknjo ocenjevali na okoli 1/3.

Luknja je toliko velika, kolikor velko si zaželiš. Če bi pozorno poslušal, imaš več metod izračuna, ki se v rezultatu (torej velikosti luknje) bistveno razlikujejo. Zakaj torej ploskaš tisti metodi, ki ti prikaže večjo luknjo? Zato, ker je 100.000 EUR vredna bajta po njej ocenjena na 25.000 EUR (kar ustvari 75.000 EUR fiktivne luknje) ali zato, ker sanjaš, da bo potem po takšni cenitvi takšna bajta tudi prodana (kar bi takšno luknjo šele v resnici realiziralo).

Ko pa bodo bajte prodajane po ocenjenih vrednost, me pa pokliči. Takrat bo izračunana luknja dejansko začela obstajati. Do takrat je to samo izračun po "kaj pa, če" metodi. Kaj pa, če bodo bajte prodane za 25% in ne 75% pod prvotno vrednostjo? Boš še ploskal narobe izračunani luknji?

V bistvu je ravno obratno. 100K bajta, ki se ne proda(ja) predstavlja luknjo: 100K minus "smešna" cena po kateri bi se pa res takoj prodala in s tem pretvorila v efektivo v _pravem_ smislu besede, ne v bajkah Banke Slovenije in "takoj jo kupim za ta denar" ponudbah spletnih komentatorjev.

Revizorji so namreč kaj hitro pokužili, da so naši mojstri želeli knjigovodsko povečati knjiženi kapital s slovenskimi "tržnimi cenami nepremičnin" (beri: cena, za katero se vsi strinjajo, da je prava... vendar se po njej leta in leta ne proda nič)

Z domačimi revizorji bi jim to tudi uspelo. No še sreča, da proti splošnemu prepričanju nepremičnine predstavljajo dokaj majhen del knjiženega kapitala naših pušaških bank. Precej drugače je bilo v Španiji.


Zanimiva je tudi opazka domače stroke, da so črnogledi scenariji v oceni "manj kot 1% verjetni". Zanimivo, da to prihaja od istih likov, ki bi pet let nazaj verjetno bili ocenili da se z našimi bankami kaj takega, kar se dogaja zdaj ne more zgoditi. 0% torej. A glej nas zdaj - čudež verjetnostnega računa.

bluefish je 17. dec 2013 ob 22:39 izjavil:

Matako je 17. dec 2013 ob 22:24 izjavil:

Zanimiva je tudi opazka domače stroke, da so črnogledi scenariji v oceni "manj kot 1% verjetni".

Močno dvomim, da je to zraslo na njihovem zelniku. Zadeva se je namreč omenjala v kontekstu same metode, ki bo izvedena tudi pri drugih evropskih bankah. Drugo je seveda, ali bodo ravno naše banke padle pod ta en procent.

Kakorkoli, v vsakem primeru je BS nek občutek užaljenosti, s katerim nas pitajo nekateri naši mojstri. Češ "uuu to so res črni scenariji". Yo, no shit, biatch!

Matako je 17. dec 2013 ob 22:24 izjavil:

V bistvu je ravno obratno. 100K bajta, ki se ne proda(ja) predstavlja luknjo: 100K minus "smešna" cena po kateri bi se pa res takoj prodala in s tem pretvorila v efektivo v _pravem_ smislu besede, ne v bajkah Banke Slovenije in "takoj jo kupim za ta denar" ponudbah spletnih komentatorjev.

Luknja je fiktivna. Natančno tako, kot je npr. moj profit z delnicami fiktiven, dokler delnic dejansko ne prodam. Šele ko ocenjeno premoženje likvidiraš, dobiš dejansko izgubo ali dobiček. Pred tem so to vse samo knjigovodske vrednosti, ki so lahko takšne ali pa drugačne.

Matako je 17. dec 2013 ob 22:24 izjavil:

Revizorji so namreč kaj hitro pokužili, da so naši mojstri želeli knjigovodsko povečati knjiženi kapital s slovenskimi "tržnimi cenami nepremičnin" (beri: cena, za katero se vsi strinjajo, da je prava... vendar se po njej leta in leta ne proda nič)

Nič hudega, če se leta in leta ne proda nič. Tudi konkretne picassove slike se ne proda vsako leto, pa se ji še vedno lahko postavi ocenjena vrednost. Tudi Gurs uspeva postaviti vrednost nepremičninam, ki jih ni nihče nikomur prodal, temveč so bile zgrajene za lastno uporabo.

Bi bilo zabavno videti vrednotenje Gurs za potrebe davka in vrednotenje revizorjev za potrebe izračunavanja "luknje".

Matako je 17. dec 2013 ob 22:24 izjavil:

Z domačimi revizorji bi jim to tudi uspelo. No še sreča, da proti splošnemu prepričanju nepremičnine predstavljajo dokaj majhen del knjiženega kapitala naših pušaških bank.

Ena zelo zabavna stvar, ki jo opaziš pri cenitvah je ta, da se slej kot prej najde cenilec, čigar cenitev je zelo blizu tisti, ki bi jo naročnik želel videti. Tudi s to revizijo ni nič drugače. Vzeli so neko metodologijo, ker bo pokazala večji manjko, kot alternative, skrivali so se za nekimi velikimi tajnostmi, čeprav na faktorjih ne bi smelo biti nič tajnega. Ali je tako nezaslišano sprejeti možnost, da so revizorji storili pač to, kar so naročniki potrebovali. Ne premalo, ne preveč in to je to. Številka pa je še vedno fiktivna natančno toliko, kot bi bila fiktivna tudi katera koli druga. Kot si pa sam lepo povzel, je takšna predvsem zato, ker zadosti vsem dnevnopolitičnim merilom.

Matako je 17. dec 2013 ob 22:24 izjavil:

Zanimiva je tudi opazka domače stroke, da so črnogledi scenariji v oceni "manj kot 1% verjetni". Zanimivo, da to prihaja od istih likov, ki bi pet let nazaj verjetno bili ocenili da se z našimi bankami kaj takega, kar se dogaja zdaj ne more zgoditi. 0% torej. A glej nas zdaj - čudež verjetnostnega računa.

Šlogarce poslušati je vedno zabavno. Večinoma imajo pri kovancih 50:50 uspeh, ta pa jim z vedno bolj določenimi napovedmi naglo pada.

Mislim da je danes ravno pravi čas, da se spomnimo vseh tistih, ki so kupovali Bajukove delnice NKBM po 27 € ali celo višje (zabavno arhivsko branje na slo-tech). Če sem prav razumel, danes izgubijo praktično čisto vse in imetnikov teh delnic naj bi bilo skoraj 100.000. Celo marca 2013 je nek naš "finančni guru" svetoval nakup delnic NKBM ker "Pri določeni ceni se namreč delnico splača kupiti, pa naj bo javno mnenje o njej oz. podjetju, ki jo izda še tako slabo"...

Tu sem hotel nalepiti tole , samo sem se premislil zaradi spoštovanja do vseh tistih, ki delnice NKBM niso uspeli prodati pri 44€ in so jih držali do vrednosti 0€.

trololo2 je 18. dec 2013 ob 14:18 izjavil:

Po bitki je lepo biti general. Also slabe sorte človek si da se posmehuješ "nesreči" drugih.

Kje si opazil posmehovanje? Da se bo zadeva tako nesrečno končala ni vedel nihče. Res se pa posmehujem "finančnemu guruju", ki je še marca letos svtoval nakup delnic NKBM. To je pa smešno, saj je že nekaj časa jasno, da banka ni vredna niti 1 €, oziroma je potrebno vanjo zmetati še ogromno denarja ("dokapitalizirati"), da jo bo kdo sploh pripravljen kupiti.