Računalniški praktikum

ne mi rec, da se na PeF se v teh casih ucite pascala?

@Isotropic,
sicer pa, kaj je pa narobe, če smo se učili pascal? osebno mislim, da je pascal ravno najbolj všečen (ali pa najbolj primeren) za začetek učenja programiranja, saj je tudi dokaj enostaven ... tako da pri nas so šli na to, da smo najprej DOBRO osvojili pascal, potem pa smo vzeli še ostale programske jezike

saj nam ni bilo najprej toliko važno objektna orientiranost, ampak da smo se naučili osnovne koncepte in osnovno logiko v pascalu, nato smo razširili tudi na ostale prog jezike, pa še to smo imeli pri javiscript ...

phyton se učijo za maturo za informatiko, se mi zdi ...

hehe, ne, sej, moj uradni naziv bo (ko diplomiram) prof. matematike in računalništva, ampak ker sem študiral na PeF, bom lahko učil zgolj v osnovnih šolah ali pa v srednjih šolah, kjer matematika in računalništvo nista splošno maturitetna predmeta ... tako da sem bolj vezan na OŠ, in tamkajšnji učni načrt - ki ima tri predmete, UBE, ROM in MME (urejanje besedil, računalniška omrežja in multimedija), tam pa je programiranje neobvezna vsebina ...

jah bolj sodoben je. pa za razliko od pascala je tut uporabljan pri veliko CS101 predmetih po zahodnih univerzah.

skoda, ker je kylix zamrl. mogoce kdo ve, zakaj?

V katerem razredu boš to učil?

Multimedija pa nima veliko povezave z programiranjem ...

Mislim da se da tam povedati veliko drugih, bolj osnovnih zadev ...

za kej takiga bi blo treba reformirat cel predmet računalništva ali pa uvest to kot dodatn predmet :)

javiscript, javoscript... :)

Kaj ima pa ta spakedranščina skupnega s programiranjem?

skoda, ker je kylix zamrl. mogoce kdo ve, zakaj?

Ker je praktično hkrati umrl tudi borland, ta pa je umrl ker so šefi študirali z ritjo namesto z glavo.
Kylix več kot imena firme ni nikdar mel za pokazat. Namesto njega životari Lazarus.


Sploh pa ni vprašanje jezika ampak je vprašanje zasnove aplikacije - ali se dela program za en računalnik ali se dela zadeva, ki živi na mreži.
Prvo je stvar prejšnjega tisočletja, drugo pa sedanjost. Za drugo nucaš poleg samega jezika še aplikacijski strežnik in zelo hitro tudi bazo.
Priporočam Oracle APEX

S tega vidika pozabi kaj je danes aktualno ( javascrip, python, php, ... čez 5 let bo zadeva sigurno že zelo drugačna) in kot osnovni kriterij vzemi "višino prve stopnice" i.e. kolk hebade moraš dat skoz da ti program odzdravi z dobrim starim Hello World!
Po hebado se šteje vse:
- namestitev ustreznega okolja in razno raznih patchov in knjižnic in ostalega sranja, ki je odvisno eno od druzga
- intuitivnost delovnega okolja
- odsotnost skritih pravil (i.e. da prazen plac ni vedno enak praznemu placu: tab in presledek v pythonu recimo)
- neobčutljivost na pravi editor (če napišeš v XY neki dela, ko isto narediš v YX ne dela)

Nato upoštevaj še višino naslednjih stopnic, da se ti Hello world pojavi v svojem oknu.

Žal je tako da v zadnjih letih vse programske novotariije na teh točka grdo grdo pogrnejo. So polne butase Hebade. Ena reč dela, če v programski poti nimaš preslodkov, druga dela če namesto presledkov tolček tabe, tretja dela če se pri pretipkavanju uspeš NEzatipkat (brez da bi kaj protestirala seveda), četrta še ni slišala za barvanje sintakse, itd.

S tega vidika je bil Delphi čisti biser. Kliketikli in si mel vizualen helloworld ki je delal povsod, brez 1,5GB knjižnic in frameworkov in ostalega sranja, ki si ga moral met na mašini da je stvar sploh začela migat. Žal je računalništvo zadnjih 10 let močno opletanje v stran, brez nekega resnega napredka.