Slo-Tech - Pa smo dobili še rezultate četrte letošnje naravoslovne olimpijade. Včeraj zvečer se je v kolumbijski Santi Marti končala 54. mednarodna matematična olimpijada, na kateri je sodelovala tudi slovenska ekipa. Sestavljali so jo Juan Gabriel Kostelec (Gimnazija Bežigrad), Žiga Krajnik (Gimnazija Škofja Loka), Mihaela Pušnik, Klara Nosan (obe I. gimnazija v Celju), Amadej Kristjan Kocbek in Rok Havlas (oba II. gimnazija Maribor). Slovenski ekipi tokrat ni šlo vse po načrtih, saj niso osvojili nobene medalje, je pa četverica (Kristjan Kocbek, Kostelec, Krajnik, Pušnik) osvojila pohvale za pravilno rešeno eno nalogo (od šestih). (Kako težke so bile naloge, lahko ocenite sami.)
Prvo mesto je romalo na Kitajsko in v Južno Korejo, saj sta imeli obe državi po enega tekmovalca, ki je osvojil 41 točk (od 42 možnih; rešuje še šest nalog, vsaka je vredna sedem točk). Precej zlatih medalj so osvojili še Vietnam (3), ZDA (4), Tajvan (2), Rusija (4), Južna Koreja (5), Kitajska (5), Iran (2), Severna Koreja (2), Kanada (2) in Hrvaška (2).
Matematiki vsako leto pripravijo tudi zanimive statistike. Razvrstitev po ekipnih rezultatih pokaže, da so najboljši Kitajci (208 točk), sledijo pa Korejci (204), Američani (190), Rusi (187) in Severni Korejci (184). Med evropskimi državami je na prvem mestu Ukrajina (146), potem pa visoko najdemo še Italijane, Francoze, Beloruse in tradicionalno dobre Madžare ter Romune. Slovenija je med 97. državami osvojila 75. mesto.
Ta najstarejša olimpijada iz znanja bo prihodnje leto v Južni Afriki.
Vsaka čast Severni Koreji! Marsikater nadut slovenc bi rekel, da komunajzarske države imajo zanič izobraževalen sistem kot pri nas v Jugi. Pa poglejte so se odrezali mnogo bolje kot mi!
Avtor: napaka v besedilu - tekmovanje se je odvijalo v Santi Marti. Ni mi sicer jasno, zakaj so od vseh možnih lepih lokacij v Kolumbiji izbrali prav to smetišče.
A lahko prosim nehamo s kompenziranjem tipa "že ena rešena naloga je uspeh, ker smo majhni in siromašni" in podobnimi psihološkimi mehanizmi znanimi iz športa (za nas je 17. mesto enako kolajni, bron ima zlat lesk in podobne nebuloze).
Reševanje matematičnih problemov nima nobene zveze z učenjem na pamet, tako kot rešitev vsakega problema terja znanje in kreativnost in na letošnji matematični olimpijadi, dogodek žal uživa velik ugled in pozornost medijev, smo pač pušili, za razliko od Severnih Korejcev, Hrvatov npr.
Razlog več za razmislek o našem šolstvu, ki pač ni na taki ravni, kot si nekateri domišljajo. V vseh ozirih.
Mirno se lahko tolažimo, da imajo Danci očitno še malo slabše šolstvo, Norvežani pa samo za pičico boljše. Oziroma, ker je ravno matematična olimpijada - imamo enako dobro/slabo šolstvo, ker so razlike premajhne, da bi bile statistično značilne. In seveda se takoj zastavi vprašanja - imajo Danci in Norvežani res tako slabo šolstvo, oziroma ali bi nas moralo skrbeti, da imamo mi enako dobro, kot ga imajo oni?
Mogoče pa matematična olimpijada vendarle ni ravno najprimernejši kazalnik za ocenjevanja šolstva.
Lahko pa točke preračunamo na število prebivalcev (recimo pod predpostavko, da je pamet statistično enakomerno razporejena in če pride en matematični genij ali čudežni otrok na 10 milijonov prebivalcev, je precejšnja verjetnost, da mi trenutno nimamo nobenega, Južni Korejci jih imajo pet, Kitajci pa nekaj več kot sto.) Kitajci so na tekmovanju zbrali eno točko na 6,5 milijona prebivalcev, J. Korejci na 245.000, Američna na 1,6 milijona, mi pa na 60.000 prebivalcev. Se pravi naše šolstvo morda le ni tako slabo.
Je pa tudi res, če bi radi bili matematično natančni, da bi morali h "kitajskim" točkam prišteti še Hong-Kong, Tajvan in Singapur, poleg tega pa so imeli prste zraven tudi pri ZDA, VB in Avstraliji.
ZDA - vodja in pomočnik vodje: Zuming Feng, Po-Shen Loh VB - pomočnik vodje: Dominic Yeo Avstralija - pomočnik: Ivan Guo
Kar je pravzaprav tudi zanimiv podatek, ker nam pove, da so očitno Kitajci dobri v matematiki (ali pridni pri učenju), ne glede na šolski sistem (ki je na Kitajskem precej drugačen od tistega v Singapuru ali ZDA).
Bi bilo pa tudi zanimivo analizirati, zakaj so Srbi in Hrvati dosegli bistveno boljši uspeh od nas.
Glede olimpijade pac ta generacija ni imela nobenega zelo nadarjenega matematika (ali pa je imel slab dan) kar ni nic cudnega pri tako majhni populaciji. Naslednje leto lahko cisto mogoce osvojimo recimo srebro, pa to se ne pomeni, da smo izboljsali solstvo v 1 letu.
Na olimpijadah (vsaj za matematiko/fiziko, kar poznam) se rešujejo tipske naloge. Inovativnosti ti pač v enem dnevu človeku ne boš izmeril. Tudi sam "skill" je pretežno vezan na določena področja, medtem ko so druga precej zanemarjena (vprašanje je, kar bi bilo, če bi kar naenkrat uletele naloge izven šablone).
Drugo je to, da je (resnostni) pristop k tekmovanju, kot tudi dojemanje njenega prestiža, med državami udeleženkami zelo različno. Slovenija, normalizirano na bazen talenta, iz katerega črpa in z "die-hard" aziatskim treningom pride ravno tja. Ta boljši, so precej focused, so mi pripovedovali udeleženci. Naši ljudje so pa povečini taki, da lahko greš z njimi na pivo in se zajebavaš... karkoli že..,
nenazadnje, naš šolski sistem je IMO blizu svetovne špice. Problem je majhna ekonomska moč in tržna kapaciteta države, ki se pozna takoj, ko pridejo v igro projekti, kjer je potrebno nekaj denarja. Na žalost se univerze rangirajo predvsem na osnovi kadra, ki pa ga velika svetovna imena itak brez težav uvozijo in s tem ohranijo dominanco. Na dodiplomskem nivoju, po drugi stani, so razlike med našo univerzo (govorim le za UNI naravoslovje, drugo ne poznam) in eminentnimi top100 univerzami zanemarljive ali pa je naš program (in povprečno znanje diplomanta) bolj kvalitetno (pričanje študentov iz izmenjav). To je praksa, drugi so metrike, ki so itak "skewed" in pisane na kožo velikim...
Yggdrasil, še malo pa boš prepričan, da je vsak udeleženec rabil za pomoč kalkulator ki je na top 100 listi najhitrejših računalnikov na svetu. Dejstvo je da se res med 2 miljona prebivalci userje nekaj junakov, toda pri 2 miljonih nimaš neke resne baze, preko katere bi statistično dosegel kritično maso, ki bi ustvarila "genije". Seveda pa bodo pri naš še vedno nekateri strmeli k tem, da vsaka vas rabi eno univerzo. Pač kvantiteto namesto kvalitete.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
jype, sej vem iz druge teme si se spotaknil od Albanski... Tako da ne trolaš. Imamo nadarjene, koliko teh je izjemo nadarjeni je stvar statistike. Po drugi strani pa kot kaže da smo odšli praznih rok, avtomatično negira kar si 2x troll napisal.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Ima morda kdo kakšen podatek, na koliko dijakov se statistično pojavljajo geniji? Najbrž takšen podatek, ob dejstvo, da na takšni olompijadi tekmuje le nekaj dijakov (5?), lahko razloži marsikatero ugibanje o (ne)kvaliteti šolstva. Je pa njbrž še več faktorjev vpletenih in velikost države, od nekega določenega števila prebivalcev/šolajočih otrok, najbrž ne igra več nobene vloge!
Razen, če se seveda spet želimo tolažiti s svojo majhnostjo (in na ta način razlagati, da smo boljši od Kitajcev, Nemcev...)
friendbreez , to statistiko bi lahko jype pokazal podrobno analizo. Samo nekako zdrava pamet pravi da je zelo majhna. Recimo Anglija, kjer je več Študentov kot državljanov Slovenije : http://www.hesa.ac.uk/content/view/1897... Statistični urad za slovenijo : http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?... Potem pride še vprašanje, koliko kvalitetnih profesorjev, ki ni pobegnilo v tujino po reformi Slovenskega izobraževalnega sistema...
Tisti ki ste bolj na univerzah pa pribljižno veste kaj pomeni biti asistent .-)
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Da toda realno gledano imajo lahko 100x slabše profesorje matematike in podporno službo, pa bodo statistično lahko enako dobri kot Slovenci. Pač če statistiko obrnemo na jype troll o boljšem izobraževalnem sistemu... friendbreez, zato je tu problem. Lahko rečemo da imamo statistično 1 genija na 2 miljona prebivalstva. Statistično je to enako tudi za UK. Ampak v tem primeru imajo lahko oni cca 100x toliko genijev kot Slovenci. Torej dejansko lahko UK testira od nabora teh 100 genijev, medtem ko ima Slovenija realno samo enega, ki je lahko v primerjavi s tistimi stotimi Spodaj/na sredi/cream de la cream... Tako da se lahko, kot reče nergač, da včasih temu geniju rata včasih pač ne. Kot kaže letos temu geniju ni ratalo, in tu nima nič veze ekonomska moč države.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
RaKako pa bi lahko imeli 100x več genijev (po tvoji statistiki 1/2mio). Pa sa jih ni 100x več! In tudi, da črpajo iz večjega nabora genijev je malo tako-tako razlaga. Genij je genij! Če rabiš na tekmovanju recimo samo 1, ti ostalij 99 viška nič ne pomaga!
Razen, če se seveda spet želimo tolažiti s svojo majhnostjo (in na ta način razlagati, da smo boljši od Kitajcev, Nemcev...)
Statistika še vedno izhaja iz nekih realno pridobljenih podatkov, kako pa te podatke interpretiraš je pa stvar namena, ki bi ga rad dosegel. ČE statistika vele da je 1 Genij na 20k študentov, je pač temu tako. Da se pa lahko kregamo da je v enem vzorcu bilo 10 genijev, še ne pomeni dejstva, razen če se vrnemo k friendbreez razlagi. PA tu ne mislim nič slabega.
Prav tako ne jemljite besede GENIJ dobesedno. Nekdo je lahko izjemni matematik z IQ 150, samo to še ne pomeni da si Genij. Po drugi strani pa lahko problematiko predstavimo kot tipičen problem, ki ga imamo v Sloveniji. Danes je geniju ratalu ah juti pa ne. Vedno pa ne moremo zmagati, a ne. Samo po drugi strani če je nekod od 100tih prišel na prvo mesto, se je moral konkretno truditi da je do tam prišel, ker je v ozadju še 99 takih, ki so lahko enako sposobni pa jim ni uspelo, toda ob prvem padcu prvaka, bodo dobili možnost. Lahko stvar obrnemo na šport Imamo Tino Maze, koliko pa je v celi zgodovini Slovenije + Yugoslavije bilo športnic, ki bi se ji lahko kosalo danes, oziroma so v skupini ostalih 99. Govorimo pač what if ?, če me razumete.
Na svojo majhnost, statistično dosegamo izjemne dosežke, toda to še ne pomeni da lahko negiramo splošne statistične podatke.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Po pravici povedno, Mr. B., nisem dojel kar si hotel povedati. Mogoče poskusi še enkrat.
Jaz sem prejle hotle predočiti le dva aspekta. I) Da je MMO posebne vrste disciplina, na katero se je treba posebej pripravljati, in ne (nujno) predstavlja realnega "znanja" matematika/udeleženca. To, da so tam geniji, in tisti, ki tam nisi, najbrž ne, ne velja (drži, pa da so precej nadpovprečni). Med bolj znanimi razturači sta, kot primer Terrence Tao, ki pa je dobil zlato šele v svojem tretjem poskusu, ter slavni Griša Perelman, ki je pričakovano pometel s konkurenco in rešil 100% (tekmoval le 1x).
II) Kvaliteta šolanja je zame paleta znanja, ki jo pridobil za časa dodiplomskega študija. Tu se normalizira na študenta, in se ne gleda izjemnih posameznikov (tu se že statistika kvari, ker bolj nadarjeni tendirajo v okolja, kjer je zanje več možnosti). Tule so naše šole precej dobre, kot mi je bilo povedano. Zakaj so npr. Nemci gospodarsko uspešnejši s to kvaliteto nima opravka. Ne bom zdaj pisal o tem.
Yggdrasil, Slovenski šolski sistem, kjer fotri in matere težijo prfoksom, ne samo da njihov sin ne dosega nivoja "njihovega" standarda, še huje celo učijo prfokse kako učiti, na dolgi rok pač ne more biti uspešen. NIKAKOR.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Mr.B> Yggdrasil, Slovenski šolski sistem, kjer fotri in matere težijo prfoksom, ne samo da njihov sin ne dosega nivoja "njihovega" standarda, še huje celo učijo prfokse kako učiti, na dolgi rok pač ne more biti uspešen. NIKAKOR.
Yggdrasil, Slovenski šolski sistem, kjer fotri in matere težijo prfoksom, ne samo da njihov sin ne dosega nivoja "njihovega" standarda, še huje celo učijo prfokse kako učiti, na dolgi rok pač ne more biti uspešen. NIKAKOR.
To že drži, vsaj v neki meri. Ampak po mojem mnenju je tale sociološki vidik prisoten povsod. No, za azijske šole ne bi vedel. Še vedno se mi zdi, da je slovenski državljan v povprečju bolje izobražen, karkoli že to pomeni.
Drugače mi pa še nihče, ki je bil recimo na semesterski izmenjavi na študiju v tujini (tehnika/naravoslovje) ni rekel, da je program boljši ali bolj kompleten (govorimo zdaj zopet striktno s stališča izobraževalne ustanove, ne možnosti nadaljne zaposlitve in ostalo kar ne sodi zraven). Obratno, se pa često slišal. Situacija se pravilo obrne ko gre za izkuščne iz doktorskega izobraževanja. [zopet nimam podatkov za azijo, ni namreč nekaj pribljubljena opcija za nas zahodnjake]
Nazadnje, meni se naš šolski sistem ne preveč dopade. Jaz bi precej drugače stvari zastavil. Toda spet poudarjam, zgoraj sem se nanašal na primerjavo s tujino. V tem aspektu smo zelo kvalitetni. Malo preveč bode v zadnjem času dejstvo, da se je v zadnjem desetleju pri nas faks postavil kot normalitiv za osnovno šolo. Tu je razlog, zakaj je potem težava kvalitetno izpeljati program, ko mora biti prepustnost 80% al kolikor pač že...
