Washington Post - ZDA so Edwarda Snowdna uradno obtožile vohunjenja, razkriva vložena obtžnica zoper njega. Obtožnica ga bremeni nepooblaščene objave informacij o nacionalni obrambi, namerne objave zaupnih obeščevalskih informacij in kraje vladne lastnine. Prvi kaznivi dejanji opisuje zakon o izdaji države iz leta 1917, zaradi česar Snowdnu grozi do 10 let zapora za vsako obtožbo.
Obtožnici so vložili že 14. junija, sedaj pa jo je sodišče odpečatilo. Snowden se je že pred objavo podatkov, ki so zanetili afero Prism, zatekel v Hongkong, kjer se sedaj skriva na neznani lokaciji. Želi si pridobiti politični azil na Islandiji, o čemer sedaj potekajo intenzivni pogovori. Vlada na Islandiji sicer pravi, da Snowden še ni uradno zaprosil za azil.
ZDA so medtem Hongkon že zaprosile za Snowdnovo izročitev. Kje točno se Snowden nahaja, ni znano. Nekateri viri pravijo (hongkonški časopis Apple Daily), da naj bi imel policijsko zaščito v Hongkongu, tamkajšnja policija pa navedb ne komentira. Vlada je dejala le, da bodo postopali v skladu z zakoni.
Po zakonu o izdaji državi iz leta 1917 so doslej uradno obtožili šesterico ljudi, Snowden pa je sedmi. Ali bo dejansko izročen, je veliko vprašanje. Hongkong ima z ZDA sklenjen sporazum o izročitvah, a ta izključuje politična kazniva dejanja. Vohunjenje običajno štejemo mednje, tako da je izročitev še daleč od gotovega. Pa tudi sicer se bo Snowden bržkone pritožil na vse inštance, tako da se bo postopek čez nekaj mesecev zaključil na vrhovnem sodišču, četudi bodo nižje stopnje izročitev podprle. Vmeša se lahko še Peking, ki tudi sme zavrniti izročitev, če to ne bi bilo v interesu obrambe države Kitajske. Lahko pa Snowden zapusti Hongkong, preden tam izdajo nalog za aretacijo in postopki stečejo.
No te pa naj dokažejo zakaj ogroža nacionalno varnost ne pa da jo ogroža, kar tako brez prave podlage. Naj pošljejo ali pa naredijo preiskovalno komisijo, ki ocenjuje, če res imajo takšne tajne podatke, ki bi škodovali splošnemu ljudstvu. Po-mojem imajo več takšnih tajnih podatkov, da bi lahko ta svet spravili v pravi raj. Ne pa, da je svet znan po vsesplošnem ne-zavendnem suženjstvu. Drugače pa tako ali tako napihujejo vse-skupaj.
A je mogoče cajt, da bi pa enkrat Nobelov odbor odvzel nagrado? Zdej se lahko tisti, ki so takrat tako hitro Obami dali Nobelovo nagrado, res zamislijo nad seboj...
ah ne, zakaj bi mu jo vzel... Obama laže da pomiri prebivalstvo, tako da je mir med folkom... za kar jo je tud dobu , carji bodo, če jo bodo dali še Snowden-u ker se aktivno bori za človekove pravice
I NEED The Point of View Gun effectible on girls too! And then...
Mene pa zanima, če je tale model za kakšn intervju podal informacijo, kako je z Linux distribucijami? Ali NSA to tudi spremlja in nadzira, glede na to da je Linux distribucij zelo veliko?
Mene pa zanima, če je tale model za kakšn intervju podal informacijo, kako je z Linux distribucijami? Ali NSA to tudi spremlja in nadzira, glede na to da je Linux distribucij zelo veliko?
Glede na to, da NSA zbira podatke pri operaterjih in ponudnikih storitev, nima tvoj operacijski sistem prav nobene veze pri tem.
Verjetno ga je bolj zanimalo glede backdoor-a v OS, namreč za Windows OS se je že velikokrat omenjalo da ima NSA svoj backdoor. Ravno o tem je pred nekaj tedni nekdo na Reddit odprl temo, ki sprašuje ali bi lahko NSA uspelo vgraditi backdoor v Linux:
The key concepts underlying SELinux can be traced to several earlier projects by the United States National Security Agency (NSA). SELinux is available with commercial support as part of Red Hat Enterprise Linux (RHEL) version 4 and all future releases. This presence is also reflected in corresponding versions of CentOS and Scientific Linux. The supported policy in RHEL4 is the targeted policy which aims for maximum ease of use and thus is not as restrictive as it might be. Future versions of RHEL are planned to have more targets in the targeted policy which will mean more restrictive policies. In free community supported GNU/Linux distributions, Fedora was one of the earliest adopters, including support for it by default since Fedora Core 2. Other distributions include support for it such as Debian as of the etch release[23] and Ubuntu as of 8.04 Hardy Heron.[24] As of version 11.1, openSUSE contains SELinux "basic enablement".[25] SUSE Linux Enterprise 11 features SELinux as a "technology preview".[26] The earliest work directed toward standardizing an approach toward provision of mandatory and discretionary access controls (MAC and DAC) within a UNIX (more precisely, POSIX) computing environment can be attributed to the National Security Agency's Trusted UNIX (TRUSIX) Working Group, which met from 1987 to 1991 and published one Rainbow Book (#020A) and produced a formal model and associated evaluation evidence prototype (#020B) that was ultimately unpublished. It was sponsored by Chet Coates and Mario Tinto of the NSA's National Computer Security Center, and managed by Dr. Charles Testa and Bruce Wilner of Infosystems Technology (Greenbelt, Maryland; later, Falls Church, Virginia), the crucial architects of the TRUSIX project, and members of its Modeling Subcommittee -- Steve Bunch, Dr. Frank Knowles, Dr. J. Eric Roskos, Larry Wehr, and Bruce Wilner.[27] Their efforts, particularly as critics of the less technically profound work of the TRUSIX Access Control List (ACL) Subcommittee, survive in the IEEE POSIX 1003.6 "security extensions for portable operating systems environments" specification.[citation needed]
