Bloomberg - Pogosto se v medijih pojavljajo slike, kakršna je spodnja, ki jo je objavil Greenpeace. Z njimi opozarjajo na problem odpadne elektronike, ki naj bi jo zahodne države množično izvažale na Kitajsko in v revne afriške države, tamkajšnji prebivalci pa naj bi jih nabirali na smetiščih in s strupenimi postopki iz njih izluževali koristne kovine. Toda dokazi o tem početju so bili doslej omejeni na anektodske zapise, resnih študij pa ni bilo. Sedaj smo dobili rezultate prve sistematične študije in ta kaže, da je zgodba precej napihnjena. Večina odpadne elektronike ostane lepo v ZDA (študijo so izvedli Američani).
Študijo je naročila ameriška Komisija za mednarodno trgovino (ITC). V njej je sodelovalo 5200 podjetij, ki se tako ali drugače ukvarjajo z odpadki ali reciklažo. Sodelovanje v raziskavi je bilo obvezno, prav tako so bili podjetja kazensko odgovora za resničnost podanih odgovorov. Zato ji lahko pripišemo veljavnost.
Približno 83 odstotkov vse elektronike, ki so jo Američani leta 2011 odvrgli, je bila popravljena, razstavljena ali reciklirana v ZDA. Izmed 4,5 milijona odpadnih telefonov, računalnikov, konzol, zaslonov itd. jih je bilo le 0,13 odstotka poslanih v tujino na deponije. Dodatne tri odstotke je bilo v tujino poslanih iz neznanih razlogov.
Celotna industrija rabljene elektronike je velika. Leta 2011 so prodali za 20,6 milijard dolarjev rabljene elektronike, od katere je bilo 88 odstotkov delujoče in se je kot taka tudi prodala. Izvozili so le sedem odstotkov te rabljene elektronike, ki je večinoma romala na Kitajsko, v Mehiko in Indijo. Res je, nekaj te elektronike je končalo na smetiščih v državah tretjega sveta, a delež še zdaleč ni tako velik, kot poizkušajo prikazati nekatere okoljske organizacije. Do nedavnega na Kitajskem, v Afriki pa še vedno, je popularen uvoz rabljene opreme za delo. Ker je večina teh računalnikov delujočih in ker je kupna moč v Afriki nizka, veliko te izvožene elektronike potem še dolga leta služi svojemu namenu v drugi državi. S tem imajo korist tako ZDA, ki ne odlagajo odpadkov, kakor tudi uvoznice, saj dobijo poceni računalniško opremo. Študija iz leta 2011 je pokazala, da so v Nigeriji kar 91 odstotkov vse uvožene rabljene elektronike uporabljali naprej.
Tistih 14 odstotkov e-odpadkov, ki dejansko nastanejo, pa v večini izvozijo za reciklirane surovine za ponovno uporabo. Belgija, ki je na tem področju specializirana, uvozi trikrat več odpadne elektronike, kakor jo ZDA pošlje v vso podsaharsko Afriko. Vse to kaže, da problem ni tako neobvladljiv, kot se je zdelo pred leti. Razlogi pa so seveda finančni. Reciklaža se splača bolj kakor odlaganje, saj ima elektronika precej redkih kovin. In tako je ameriški trg rabljene elektronike z ene milijarde v letu 2002 poskočil na 20 milijard leta 2011. Recikliranje pa danes zaposluje 45.000 ljudi v ZDA.
99.991% of over-25 population has tried kissing.
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i3-12100f gtx 1080 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija
Zlahka verjamem v tole, odpadna elektronika ima precej boljši izplen dragocenih kovin kot vsak rudnik, tako da se reciklaža definitvno izplača.
Tudi jaz, da ne bo pomote. In prav zanimivo, na tej fotografiji je otrok obdan s kabli. Pri nas je podobnih prizorov kolikor hočeš. Romi vsepovsod zbirajo te kable in zažigajo strupeno plastiko. Preprosto, ker s tem nekaj zaslužijo.
Jezst vse kar se da popravit in uporabljat popravim. Kar se ne da pa razstavim za dele. Kondenzatorji in žice (sploh napajalni kabel z vtikačem) vedno pridejo prav.
Zanimivo. Lepo, da se včasih tudi Greenpeaceovsko strašenje javno izkaže za nakladanje. Saj za nakladanje gre sicer pogosto, samo javnosti se kontraargumenti ne predstavijo vedno tako na glas, kot so se tokrat.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
Tud žalostno je, da dostikrat folk raje vrže povsem dobro a staro stvar stran kot pa da bi jo komu podarili. Ker je folk, ki si ne more privoščit stvari, pa bi bili tud z zastarelo komponento zadovoljni. Enkrat sem gledal v oddaji The Gadget Show, ko imajo prav centre, kjer zbirajo dobre ampak stare komponente, periferijo, ohišja, monitorje itd in jih za smešno nizko ceno prodajajo naprej, s tem zneskom pa financirajo samo organizacijo. Tko se stvari ne meče stran, folk pa lahko dobi sicer stare ampak povsem delujoče naprave. Če se prav spomnim se je to delal tud pri nas, mogoče celo v Kiberpipi?
Zanimivo. Lepo, da se včasih tudi Greenpeaceovsko strašenje javno izkaže za nakladanje. Saj za nakladanje gre sicer pogosto, samo javnosti se kontraargumenti ne predstavijo vedno tako na glas, kot so se tokrat.
Jaz pa kar malo verjamem da je bilo 2002 res bolj po greenpeacovsko. Vmes pa so nekateri zgruntal da je to v bistvu velik biznis pa pač nehal stran metat.
In tako je ameriški trg rabljene elektronike z ene milijarde v letu 2002 poskočil na 20 milijard leta 2011. Recikliranje pa danes zaposluje 45.000 ljudi v ZDA.
Pa še kriza je padla vmes.
Se preprosto ne splača več. Na deponije odvažat, namreč.
Enkrat sem gledal v oddaji The Gadget Show, ko imajo prav centre, kjer zbirajo dobre ampak stare komponente, periferijo, ohišja, monitorje itd in jih za smešno nizko ceno prodajajo naprej, s tem zneskom pa financirajo samo organizacijo.
Enkrat sem gledal v oddaji The Gadget Show, ko imajo prav centre, kjer zbirajo dobre ampak stare komponente, periferijo, ohišja, monitorje itd in jih za smešno nizko ceno prodajajo naprej, s tem zneskom pa financirajo samo organizacijo.
A obstaja kakšen semenj ali boljšjak rabljene opreme tu okrog? Če ne naj kdo to zorganizira, ker se mi je nabralo že pol kubika te robe. Večino bi definiral kot odpadke, ampak nekaj vmes je čisto deluječe, mogoče še celo kakšen muzejsko-zbirateljsko vreden primerek. Če bi iztrgal ene 50 - 100 eur bi brez problema dal 10 eur za mizo, da imam vsaj za pot in malico.
Jaz stare kište vržem stran, saj, če ni dobra zame, bo tudi drugi na njej izgubljal živce (prihranim mu muke s tem ko ne podarim).
Če pa nekdo nima 500 € prihranjenega v 10 letih (kolikor komot dela računalnik), potem je skrajni čas, da zapusti ta svet, saj se ne znajde in bodo zakoni narave poskrbeli z naravno selekcijo.
Pri nas ko smo kupovali računalnike na firmi, so se dobavitelji zavezali s pogodbo, da bodo ob dobavi odsluženo opremo, ki je trenutno na lagerju, tudi prevzeli in uničili skladno z zakonodajo (torej predali podjetju, ki ima dovoljenje za to). Največ krat so kar eno od teh podjetij poslali k nam.
Veliko smo jih v firmi tudi podarili eni od srednjih tehniških šol, kjer jih z veseljem sprejmejo, razstavljajo in sestavljajo pri vajah ipd.
Drugače, računalniško opremo in druge el. naprave sprejemajo na vseh zbirnih centrih, če prideš s položnico od smetarine, zastonj.
Če podariš kakšnemu dobrodelnemu društvu, se prej pozanimaj, če jim gre zaupati. To ni težko, pogledaš, kaj pravi Google, mediji ... To društvo zgleda povsem zaupanja vredno.
Najslabše, kar lahko narediš, je, da ga zalučaš v smeti. Pa skoraj zagotovo tudi prekršek.
Nikjer nisem napisal, da ga vržem v kanto. Odpeljem na center za ravnanje z odpadki in to je to. Nisem tako brez manir, da bi ga vrgel v koš ali v bližnjo hosto ali celo pustil pred eko otoki.
Vse kar vržem stran je neuporabno. Nobeden noče 300, 500 MHz računalnika z 10 Gb diskom.
Zanimivo. Lepo, da se včasih tudi Greenpeaceovsko strašenje javno izkaže za nakladanje. Saj za nakladanje gre sicer pogosto, samo javnosti se kontraargumenti ne predstavijo vedno tako na glas, kot so se tokrat.
Jaz pa kar malo verjamem da je bilo 2002 res bolj po greenpeacovsko. Vmes pa so nekateri zgruntal da je to v bistvu velik biznis pa pač nehal stran metat.
V bistvu se na drugo, kot vero res ne moreš opirat, ker glede na Bloombergov članek v letu 2002 statistik o rabljeni elektroniki še ni bilo.
In tako je ameriški trg rabljene elektronike z ene milijarde v letu 2002 poskočil na 20 milijard leta 2011. Recikliranje pa danes zaposluje 45.000 ljudi v ZDA.
Pa še kriza je padla vmes. Se preprosto ne splača več. Na deponije odvažat, namreč.
Preberi članek. Staro, delujočo robo so Američani že 1990 izvažali Kitajcem. Tudi Nigerijci, ki se jim je izvažalo, so dobili v 91% primerov delujoče naprave. Poleg tega 10 let nazaj ZDA niso imele reciklirne industrije, Belgija, ki so ji pošiljali alaktroniko v reciklažo, pa že.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
Nobeden noče 300, 500 MHz računalnika z 10 Gb diskom.
Si poklical tisto društvo in jih vprašal? Kaj pa kakšna srednja šola, za vaje bo povsem ok. Najslabše je, če kar vržeš stran in rečeš, da itak nihče ne rabi. Morda pa.
Za društvo sem napisal razloge zgoraj, v šolah pa tudi, če ne dobijo. Sem bil tudi sam v elektro šoli in nisem od tega nič odnesel. Naučil sem se doma, ne pa v šoli.
Vsi mislite, da se pri praksi v šoli ljudje kaj naučijo. Malo morgen. Se vidi, da vas je večina samo teoretikov tu gor.
S tem, ko odpeljem na komunalo, komunala proda surovine in NE dvigne položnic. Seveda, če nimaš pohlepnega župana, kot ima LJ, na srečo ne živim v LJ.
Niti nimam časa peljati tako daleč in na 3 različne konce. Če bi imel te robe veliko, bi sam prodajal surovine. Ker nimam, naj se drugi s tem ukvarjajo,
Če je zadeva uporabna, jo prodam, če ni, jo zavržem. Pa naj to društvo zbere prostovoljce, naj gredo v recimo Blok v Logatec in naj pregledajo vso robo, ki pride in naj dobre mašine poberejo ven, preden jih uničijo.
Izpad dohodka podjetja pa naj krijejo s prostovoljnim delom v tem podjetju ter pomagajo zaposlenim pri razdiranju elektronike. Kompenzacija pač. Win-win-win
Me prav zanima, kako se preživlja tole društvo.
Danes nihče ne dela zastonj, treba se je zavedati tega. Če mislite, da hočejo samo dobro, ste pa naivni in neizkušeni.
V bistvu je to društvo enako kot firma blok, s tem da tu podarijo "socialno ogroženim" računalnike. Če si socialno ogrožen skrbiš za hrano in streho nad glavo, ne pa za računalnik.
Si poklical tisto društvo in jih vprašal? Kaj pa kakšna srednja šola, za vaje bo povsem ok. Najslabše je, če kar vržeš stran in rečeš, da itak nihče ne rabi. Morda pa.
Srednje šole imajo boljše škatle kot marsikateri domači uporabnik. Za opremo teh učilnic je šlo ogromno keša. Da mulci lahko med računalništvom srfajo na facebooku in igrajo igrice.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
To niti ni res. Ko sem bil na Vegovi pred leti, računalniški tehnik, so bili računalniki v večini učilnic prava katastrofa. Resnično katastrofa. Na FRIju pozneje je bilo malček bolje, pa tudi ne tako kot ti opevaš. Kako je trenutno res da ne vem, a tako star pa tudi že nisem, da bi se vmes vse tako dramatično spremenilo :)
Tomi: če se hecaš, potem moraš biti bolj jasen, če pa misliš resno.....potem pa moje sožalje.
Zakaj podariti računalnik nekomu, ki ga nima? Kakšen problem bomo s tem rešili? Tisti, ki nima za računalnik, naj gre v knjižnico, šolo ali na kak drug javni računalnik.
Tisti, ki kao nima za računalnik, kako pa ima za internet? Danes je računalnik brez interneta neuporaben.
Nima za računalnik, kako bo pa plačal elektriko zanj?
Kje živi tak človek, kako se ogreva, s čim se vozi? Jaz takih ljudi ne podpiram. Predvidevam, da je računalnik za otroke, starša sta pa brezposelna in kadita.
Glejte, videl sem že preveč "revežov", me sploh ne ganejo taki in drugačni izgovori raznih delomrznežov. Potem pa jokajo po TV oddajah in zbirajo denar za njih.
Računalniki so tako poceni, za 50€ dobiš rabljen komplet z licenčnim sistemom in lcd monitorjem. Več stane nakup živil v trgovini. Ta komplet zadostuje za pisarniško rabo. To društvo pa prinese CRT monitor, pa pentuim 3 ali slabše. Skratka staro šaro.
Na vegovi smo imeli mi stara jajca, potem smo dobili nove kište, ko sem končal šolanje.
Isto je bilo na FE, najprej ena počasna jajca, nato preseravnje, quadcore, 8 Gb rama...
Če si socialno ogrožen skrbiš za hrano in streho nad glavo, ne pa za računalnik.
A ti sploh veš kaj pomeni biti socialno ogrožen? In tudi po tvojem mnenju če si bolj reven in nimaš za računalnik, potem tudi nimaš "pravice" do njega po tvoji logiki? Tudi socialno ogroženi imajo lahko računalnik in malo zabave...
Lahko imajo, če jim znese. Raje kot za zabavo naj se ukvarjajo s tem, da se bodo rešili revščine. Zabavajo se lahko tudi brez računalnika, dolga leta pred računalnikom so ljudje čisto lahko shajali brez njega.
Nobeden ni odgovoril, kako plačajo elektriko in internet, ko dobijo zastonj računalo.
Za nujne zadeve lahko uporabijo javni računalnik v knjižnici, šoli...
Ravno tako mi ni jasno, kako so lahko socialno šibki opravičeni RTV prispevka. Če nimaš za hrano, tudi za TV in VSE stroške povezane s tem nimaš. Basta.
Ravno tako mi ni jasno, kako so lahko socialno šibki opravičeni RTV prispevka. Če nimaš za hrano, tudi za TV in VSE stroške povezane s tem nimaš. Basta.
Če imaš TV ali pa ne vseeno plačaš RTV prispevek.
Sicer pa računalnik ni samo za zabavo, z njim lahko napišeš tudi prošnjo in iščeš službo. Lahko postaneš računalniško pismen in lažje dobiš službo itd. Skratka, preoster si, močno.
Izbrisanih je kar nekaj postov. Gre za poste, ki se ne nanašajo na temo pogovora (Guantanamo recimo), posti, katerih glavni namen je provokacija in razžalitev (debata kdo je psihopat in kdo ni, zmerjanje okoljevarstvenikov z ekofašisti ipd), ter odgovori na provokacije in offtopic poste. Izbrisani, dvignite nivo!
Vsak, ki ima več kot dva koleščka v glavi ve, da je po evropskih, pa tudi slovenskih, standardih nekdo, ki ima samo za hrano še zmeraj reven. Po nemških standardih je reven tudi nekdo, ki si težko privošči kino, ali pa ne more na dopust za en teden, ali pa magari nima niti za čike. Tak ima za računalnik, ampak potem pa nima za kaj drugega. In če mu nočeš plačat morja, ali pa čikov, mu daš lahko računalnik, ki ga več ne rabiš. Če nočeš pa ne rabiš. A je res kdo tako zabit, da si pod "revež" predstavlja samo nekoga, ki brska po smetiščih za sendviči?
Ravno tako mi ni jasno, kako so lahko socialno šibki opravičeni RTV prispevka. Če nimaš za hrano, tudi za TV in VSE stroške povezane s tem nimaš. Basta.
Če imaš TV ali pa ne vseeno plačaš RTV prispevek.
Sicer pa računalnik ni samo za zabavo, z njim lahko napišeš tudi prošnjo in iščeš službo. Lahko postaneš računalniško pismen in lažje dobiš službo itd. Skratka, preoster si, močno.
Ni res, RTV prispevka si opravičen, če nimaš nobenih RA in TV sprejemnikov. Moraš pa na vsake nekaj let "znova odjaviti", saj te kar avtomatsko nazaj prijavijo.
Prošnjo lahko napišeš na javnem računalu. Ravno tako lahko brskaš po internetu in postaneš računalniško pismen. V čitalnici prebereš knjigo in teorijo osvojiš z vajo na knjižničnem računalu.
To stane 0 €, potreben je čas in volja, ne računalnik.
Tisti, ki ima voljo za boljše življenje slej ko prej gre ven iz dreka.
Kdor išče službo, bo vedno revež. Iskati je treba delo, ne službe. Kaj ti pomaga 500 poslanih prošenj, službe nimaš, dela pa tudi ne.
jst sem odslužene komponente oddal na duh-časa. upam da bodo kaj uporabnega še z njimi pridobili.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
