Končno podhranjeni spregovorijo - DURS

AndrejO je 13. okt 2013 ob 00:37 izjavil:

Še vedno ne razumeš, da nisi ti zavezanec za DDV, temveč je zavezanec za DDV tisti, ki stvari (pre)prodaja.

... saj je pri nas tudi tako, gospodarski nosilec DDV je končni porabnik/potrošnik, dolžnik DDV pa prodajalec/podjetnik?

Okapi je 13. okt 2013 ob 01:52 izjavil:

Malo moraš vklopit možgane, pa bo. Več % davkov ne pomeni tudi več EUR davkov, če gre gospodarstvo navzdol. Ko gre gospodarstvo navzdol in bi rad vzdrževal vsaj podobno socialno državo, pač potrebuješ več %, da dobiš vsaj približno dovolj EUR. V praksi pa je tako, da % ne moreš povečati toliko, da bi lahko pobral dovolj EUR in potem pač kljub "več" davkom dobiš manj socialne države. Brez povečanja davkov bi jo pa dobil še veliko manj.O.

Tega nekako ne kupim. Kje se pa to konča? Ni težko ugotoviti: pri max davkih in 0 socialne države. Oziroma tam, kjer Karaya zmaga.

Če sploh ne omenjam, da ekonomisti stare šole svarijo, da več davkov pomeni še manj gospodarstva. In zraven še povejo, da gospodarstvo niti ne pikira tako zelo, kot to želijo nekateri prikazati.

poweroff je 13. okt 2013 ob 11:14 izjavil:

Na voljo imaš dve možnosti. Se preseliš. Ali pa skušaš spremeniti družbeni dogovor v naši državi.

Tri možnosti, dejansko. Tretja je, da se sprijazniš z obstoječim. Preselitev je pa taka malo čudna "rešitev". Konec koncev je Slovenija toliko Karayina kolikor je tvoja ali pa tudi moja. Pa smo vsi trije v treh bistveno različnih položajih.

poweroff je 13. okt 2013 ob 11:14 izjavil:

Ostalo je jamrarija.

Pa kaj pol, če je.

poweroff je 13. okt 2013 ob 11:14 izjavil:

P. S. Je pa hecno, ko trdiš, da naj tisti, ki želijo imeti javno zdravstvo, kar plačujejo zanj. Kdor pa hoče zasebno, bo pa zasebnega. To je v bistvu privatizacija. V katero "siliš" tiste, ki bi radi javno zdravstvo. En tak hecen paradoks.

Er. To bi moral malo bolj razdelati. Zdravstvo ima načeloma dve plati: izvajanje in zavarovanje. Oboje imaš lahko privatizirano na različne načine, pa imaš še vedno lahko univerzalno javno zdravstvo. Z različnimi kombinacijami potem vplivaš na različne neučinkovitosti posamičnih sistemov.

Tisto, kar Karaya ne ve, ti pa verjetno veš ali pa vsaj slutiš je to, da imaš bodisi univerzalno zavarovanje (torej prisilo) ne glede na izbrano obliko, ali pa dobiš ven somalski sistem (torej plačaj si vse sam, če si lahko), kjer zavarovanja itak več ni, ker so vsi igralci ravnali skoraj popolnoma racionalno. Stabilnega vmesnega polja ni in pri univerzalnem zavarovanju boš vedno imel skupino "zajedalcev" in skupino "preplačevalcev". Torej tisto "kupnoskledništvo", ki Karayi tako neizmerno skrbi. Ko od univerzalnosti odstopiš, si takoj na poti v somalski sistem.

NA strani izvajalcev je običajna težava ta, da ko k igri pripustiš zasebne izvajalce, moraš imeti zelo domišljeno regulacijo, da preprečiš pojav, ki ga opažamo v kvazi-privatnih sistemih: javno izvajalci nimajo doplačil, vendar imajo opazne čakalne dobe; zasebni izvajalci majo doplačila, vendar pa imaš praktično takojšen dostop. Ta sistem ima za zanimivo posledico proizvajanje Karay, saj večina ljudi v strošku javnega zdravstva prepozna "davek" od katerega nima stalne in neposredne koristi (privošči si lahko doplačila pri zasebnih izvajalcih), hkrati pa jih večina začne iskati rešitev v ukinitvi univerzalnosti, kar pa je rešitev, ki bo tudi njih (domnevno srednji razred) v svojem neizogibnem izteku izločila iz kakršnega koli zavarovanja.

Ekonomija je velika heba.

Gregor P je 13. okt 2013 ob 11:57 izjavil:

AndrejO je 13. okt 2013 ob 02:46 izjavil:

Pa verjemi mi na besedo, ko ti rečem, da gre Sloveniji ne glede na vso gnojnico, ki se jo zliva po zdravstvu, v tej kategoriji dejansko še fenomenalno dobro. Dokler ne greš malo ven v tujino in ne izkusiš malo teh "bolj poštenih" sistemov, se ti ne more niti sanjati kako gre Sloveniji pri temu še vedno dobro.

Kaj pa vem, tu je spet dober primer Avstrija;

Avstrija je dober in slab primer za primerjavo. V Avstriji se da odstotno točko več BDP za zdravstvo, kot pa v Sloveniji, kar pomeni, da je že relativna obremenitev višja, kot pa v Sloveniji. Hkrati ima tudi višji BDP/prebivalca, kar pomeni, da se za zdravstvo na vsakega državljana porabi mnogo več, kot pa v Sloveniji. Okoli 2x več. In 2x več denarja ti pri istem sistemu definitivno da več efekta. Vir.

Še bolj pošten odgovor pa je, da je Avstrija sistem, ki je v večini parametrov res enak slovenskemu (oziroma obratno). Hkrati pa je govora o državi, ki ima daleč nižjo stopnjo brezposelnosti, kar odstrani pomembno sovplivanje, ki sem ga že navedel. Poskusi simulirati kaj se z "Avstrijskim modelom" zgodi, če državi zbiješ BDP in povišaš brezposelnost. Po moji oceni dobiš nekaj zelo podobnega Sloveniji. Torej "ooops, ni denarja". Lahko primerjaš sistema, vendar pa ju ni pošteno primerjati tako, da so v eni državi skoraj idealne gospodarske okoliščine, v drugi pa si od teh daleč stran.

V letih debelih krav bi se dalo optimizirati in ugotavljati kje postati bolj podoben Avstriji. V letih suhih krav pa je časa za premišljeno optimizacijo prekleto malo, pritisk javnosti pa je na eni strani, da je potrebno "parazite" odrezati, na drugi strani bi pa radi kar Avstrijo, ki gospodarskih težav v tem trenutku nima.

Gregor P je 13. okt 2013 ob 11:57 izjavil:

Tako da je to res od države do države odvisno.

Da in to na več načinov, ne samo na enega.

Gregor P je 13. okt 2013 ob 11:57 izjavil:

Gregor P je 10. okt 2013 ob 14:53 izjavil:

recimo v prej omenjeni Avstriji je tudi študij (tudi magisterij kot doktorat) npr. zastonj za vse (ok vsak semester je mislim da okoli 350-400 evrov administrativnih stroškov).

Tukaj sem se celo zmotil, redno se plačuje 18 evrov na semester, samo tisti, ki študirajo dlje (ali niso iz EU itd.) plačujejo potem teh 380 evrov.

Tudi v Sloveniji nismo bili daleč od tega, ko je bilo gospodarstvo v porastu, brezposelnost pa mnogo nižja kot danes.

Vprašanje je kako bi Avstrija odnesla v okoliščinah Slovenije. Seveda je lekcija ta, da pač ne smeš dopustiti, da v takšen "slovenski" položaj sploh prideš. Ampak te lekcije trenutno ni možno uporabiti. Na to se bo potrebno spomniti, ko bodo znova prišla leta debelih krav.

Mimogrede vse te primere, ki jih jaz omenjam so za časa, ki ga ti imenuješ "leta debelih krav" torej do oz. pred letom 2007 Sicer jim tudi danes gre zelo dobro, drži

St235 je 12. okt 2013 ob 20:42 izjavil:

si hotel povedat, takoj ko boš dovolj star da boš dejansko rabil kaj plačat? Ker glede na to da ti osnovni koncepti niso jasni očitno nisis dovolj star, da bi sam hodil po cesti.

Daj razloži kako po tvoje zgleda selektivno plačevanje storitev? Počakaš do takrat ko si zlomiš nogo in pričakuješ, da boš dal par centov v državno blagajno pa te bodo pokrpali?

Te trije mlatijo v ulici in te policaj najprej vpraša, če njegove storitve spadajo med davke, ki jih plačuješ preden se vmeša?

Luči na pločniku se selektivno prižigajo glede nato kdo hodi pod njimi?

Da je strošek parlamentarne demokracije opravičljiv mi verjetno ni potrebno izpostavljati, knede?

aja? kaj pa je plačevanje zgrešenih naložb in dokapitalizacija banke drugega kot strošek parlamentarne demokracije? Kaj misliš, da je do tega prišlo po zaslugi marsovcev? Ali demokratično izvoljenih predstavnikov ljudstva?

Da ne bo pomote, razumem pomen socialne države. Problem mi je samo ta, da ne drži za vse isto. Za nas iz sela še posebaj ne. Poznam tudi problematiko cdromov. OK mal bolj nazorno. Koliko policajev se bori za socialne pravice ljudi ki so someščani te "ogrožene" podskupine, ko jih ta "podskupina" "ogroža". (v narekovajih zato ker se po mnenju meščanske dece to ne dogaja). Primer, ki se mene malo bolj tiče, recimo javna razsvetljava: neobstoječa, pločnik: neobstoječ, prevozna infrastruktura: tako boga, da je blizu neobstoječe,...but we're getting there do leta 2030 bomo imeli cesto, poflikano. Sama povezanost: z avtom rabim cca 25min do dela, kar je super. S "socialnim" prevozom cca 2h (misilm da ne mešam hrušk z jabolki tu). Voda v sredi nevem kake šume, klorirana tako da nikakor ni pitna če ne želiš fasat raka v roku 2 let, medtem ko je v sredi mesta ko kristalka. Vidiš kam ciljam. Država ni "socialna" do vseh enako. Pa še enkrat povdarjam da razumem pomen in nujnost socialne države. Vem da je večina teh problemov vezanih na politiko local authorities ampak ....občine so država am i right.

Gregor P je 13. okt 2013 ob 12:49 izjavil:

Mimogrede vse te primere, ki jih jaz omenjam so za časa, ki ga ti imenuješ "leta debelih krav" torej do oz. pred letom 2007 Sicer jim tudi danes gre zelo dobro, drži

Vse kar sem navedel drži tudi za leta debelih krav. Efektivno vsak avstrijec "da" v zdravstveni sistem 2x toliko kot vsak slovenec. Pa naj bo to leto 2007 ali pa leto 2013. Za več denarja pač dobiš več efekta.

To, da jim gre danes dobro pa je točno to, kar sem rekel. Avstrija je v tem trenutku v letih "debelih krav". Kako lahko primerjaš učinkovitost sistema med državama, kjer je ena v gospodarski krizi, druga pa daleč stran od krize, ne vem. Vem pa, da bi avstrijski sistem enako tanko piskal, če se bi Avstriji zgodilo to, kar se je Sloveniji.

Ravno tako ostajam pri trditvi, da dokler ne stopiš čez mejo in nekaj časa živiš in delaš zunaj, se ti sploh ne sanja kako gre v Sloveniji v tem pogledu še zelo dobro, sploh glede na vložena sredstva in vedno bolj glasen gnev tistih, ki alternativ niso ne izkusili, ne premislili.

Kar še vedno ne pove čisto nič, glede na to, da se da v Avstriji v povprečju za zdravstvo 2x toliko kot v Sloveniji. Tudi leta 2007.

Če ne razumeš tehnične razlage, ti bom dal še kmečko: s polno ritjo je enostavno srati in Avstrija je imela polno rit l. 2007 in ima polno rit še danes. Slovenija je nima niti pod razno toliko polne in je tudi ni imela nikoli toliko polne.

Če želiš še povzetek v malo manj tehničnem izrazoslovju: Problem ni v temu, da ima Avstrija polno rit. Problem je v temu, da si v Sloveniji riti nismo znali napolniti in polne obdržati. Tega pa se žal ne da spremeniti z jemanjem odvajal. To bo sicer proizvedlo nekaj več sedenja na skretu, podhranjenem pacientu (zdravstvenem sistemu) pa nikakor ne bo pomagalo. Še bolnici (državi) bolj malo. Na dolgi rok pa bo obema morda celo škodilo.

AndrejO je 13. okt 2013 ob 13:04 izjavil:

Ravno tako ostajam pri trditvi, da dokler ne stopiš čez mejo in nekaj časa živiš in delaš zunaj, se ti sploh ne sanja kako gre v Sloveniji v tem pogledu še zelo dobro, sploh glede na vložena sredstva in vedno bolj glasen gnev tistih, ki alternativ niso ne izkusili, ne premislili.

Takšna trditev velja kvečjemu za kakšno državo tipa ZDA, Japonska, ne pa recimo že za sosednjo Avstrijo Lahko ti to rečem ker sem živel v več državah in menim, da je Slovenija preprosto porazna država glede na to, koliko vzame in kaj nudi ter kako dobro bi nam pravzaprav lahko šlo (ker imamo ogromen potencial, ki ga marsikatera država pač nima). Ampak če tu ne delaš oz. nisi odvisen od nje (birokracije, politike, negativnega sistema), je pa zares čudovita dežela (v smislu narave ipd.).

AndrejO je 13. okt 2013 ob 13:54 izjavil:

Kar še vedno ne pove čisto nič, glede na to, da se da v Avstriji v povprečju za zdravstvo 2x toliko kot v Sloveniji. Tudi leta 2007.
Če ne razumeš tehnične razlage, ti bom dal še kmečko: s polno ritjo je enostavno srati in Avstrija je imela polno rit l. 2007 in ima polno rit še danes. Slovenija je nima niti pod razno toliko polne in je tudi ni imela nikoli toliko polne

Sedaj pa nazaj na Avstrijo. Vzemimo najenostavnejši primer, da sam plačuješ za to (nimaš redne zaposlitve itd.). Pri nas je osnovno zdravstveno zavarovanje (prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje) nekje okoli 15 evrov ter nato še dodatno tudi tam nekje okoli 20-30 evrov, torej recimo za vse skupaj plačaš okoli 35-40 evrov (ne poznam točnih številk, naj me kdo, ki se malo bolje spozna, prosim popravi). V Avstriji je osnovno zdravstveno zavarovanje (in to je kar se mene oz. storitev tiče tako kot naše osnovno in dodatno skupaj) nekje okoli 31 evrov (vendar pa imajo tudi dodaten prispevek za recepte itd., potem spet nekateri so tega opravičeni). Njihovo dodatno zasebno zdravstveno zavarovanje pa je praktično investicija za dodatni luksuz (v smislu osebni prevoz, "hotelske" storitve v bolnišnicah ipd.) ter temu primerno drago.

Obenem je Avstrija, kot smo že ugotovili na forumu, država, kjer javno-zasebno zdravstvo že leta dokaj dobro funkcionira, pomeni da zasebniki dodobra razbremenijo državo tam kjer je to potrebno in smiselno (se pravi ekonomsko upravičeno), posledično so tudi čakalne vrste manjše; večino storitev torej opravijo zasebniki (osebni zdravniki, zobozdravniki ter ostali specialisti oz podjetja z dragimi aparaturami).

Ampak v Sloveniji je pa to z zasebniki očitno velik "univerzalni" problem:

AndrejO je 13. okt 2013 ob 11:58 izjavil:

NA strani izvajalcev je običajna težava ta, da ko k igri pripustiš zasebne izvajalce, moraš imeti zelo domišljeno regulacijo, da preprečiš pojav, ki ga opažamo v kvazi-privatnih sistemih: javno izvajalci nimajo doplačil, vendar imajo opazne čakalne dobe; zasebni izvajalci majo doplačila, vendar pa imaš praktično takojšen dostop. Ta sistem ima za zanimivo posledico proizvajanje Karay, saj večina ljudi v strošku javnega zdravstva prepozna "davek" od katerega nima stalne in neposredne koristi (privošči si lahko doplačila pri zasebnih izvajalcih), hkrati pa jih večina začne iskati rešitev v ukinitvi univerzalnosti, kar pa je rešitev, ki bo tudi njih (domnevno srednji razred) v svojem neizogibnem izteku izločila iz kakršnega koli zavarovanja.

Gregor P je 13. okt 2013 ob 14:01 izjavil:

Sedaj pa nazaj na Avstrijo. Vzemimo najenostavnejši primer, da sam plačuješ za to (nimaš redne zaposlitve itd.). Pri nas je osnovno zdravstveno zavarovanje (prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje) nekje okoli 15 evrov ter nato še dodatno tudi tam nekje okoli 20-30 evrov, torej recimo za vse skupaj plačaš okoli 35-40 evrov (ne poznam točnih številk, naj me kdo, ki se malo bolje spozna, prosim popravi). V Avstriji je osnovno zdravstveno zavarovanje (in to je kar se mene oz. storitev tiče tako kot naše osnovno in dodatno skupaj) nekje okoli 31 evrov (vendar pa imajo tudi dodaten prispevek za recepte itd., potem spet nekateri so tega opravičeni). Njihovo dodatno zasebno zdravstveno zavarovanje pa je praktično investicija za dodatni luksuz (v smislu osebni prevoz, "hotelske" storitve v bolnišnicah ipd.) ter temu primerno drago.

Sedaj pa resnično ne vem, če se delaš malo neumnega ali pa resnično ne vidiš razlike.

Posploševanje na lastnem primeru in primerjanje cene zdravstva na podlagi socialne varnosti najbolj deprivilegiranega sloja. Sloja, ki je v Avstriji, tako čisto mimogrede, v deležu populacije precej manjši kot pa v Sloveniji.

Podatki so jasni:
Avstrija (l. 2011): 10,8% BDP; 4.546 USD per capita; 76,2% javni zdravstveni sistem.
Slovenija (l. 2011): 8,9% BDP; 2.421 USD per capita; 73,7% javni zdravstveni sistem.

Sedaj pa vklopi možgane in mi povej kako naj ima Slovenija tako kvalitetno storitev, kot jo ima Avstrija če v zdravstvo vloži skoraj pol manjši znesek za vakega prebivalca? Tudi leta 2007 so bila razmerja približno enaka.

Ali so zdravila v Sloveniji morda pol cenejša? So morda CT-ji in MR-ji v Sloveniji kaj cenejši? Ne, niso. Edino, kjer Slovenija v tem trenutku prihrani, da lahko nadoknadi vsaj delček razlike, so plače zdravniškega osebja. Pa še te bi nekateri radi znižali. Sovražni govor o "parazitih" je namreč natačno to: sovražni govor.

Evo še en izračun iz druge smeri:
V Sloveniji je trenutno 913.069 aktivnih oseb (torej sposobnih za delo). Vseh prebivalcev je bilo 2,058.457.

Če bi želeli vložiti enak per capita znesek za zdravstvo, kot ga ima Avstrija, in če bi si izmislili, da je 0% brezposelnih, bi to pomenilo, da bi moral vsak delovno aktiven od svojih prihodkov plačati cca. 10.200 USD. Ne, to ni napaka. 10.248 USD. Per capita stopnja * število prebivalcev / število aktivnih prebivalcev.

Zadeva je še bolj kruta, ko se ukine hipotetično 0% brezposelnost. cca. 11.800 USD.

Povprečna bruto letna plača v Sloveniji je trenutno okoli 1500 EUR. Če bi želel financirati slovenski sistem v enakem per capita znesku, kot si to lahko privošči neprimerljivo bogatejša Avstrija, potem bi moral vsak zaposleni od svoje bruto plače plačati okoli 700 EUR za zdravje (kar vključuje vse: zavarovanje, zdravila, doplačila, ...).

Najdi mi heroja, ki bi pristal dati 50% plače za zdravstveni sistem.

In mimogrede. Teh 2.421 USD per capita je bilo l. 2011 stisnjeno med Portugalsko (2.619 USD) in Grčijo (2.361 USD). Sedaj mi pa naj nekdo z resnim obrazom in pri zdravi pameti reče, da se v Sloveniji s tem denarjem, ki se ga vlaga, ne dela praktično čudežev. Ljudem se upravičeno ni sram primerjati z Avstrijo, vplačujejo pa toliko, kot Grki.

Pa dajte nehajte si že enkrat srati na svoj lasten krožnik.

Gregor P je 13. okt 2013 ob 14:01 izjavil:

Obenem je Avstrija, kot smo že ugotovili na forumu, država, kjer javno-zasebno zdravstvo že leta dokaj dobro funkcionira, pomeni da zasebniki dodobra razbremenijo državo tam kjer je to potrebno in smiselno (se pravi ekonomsko upravičeno), posledično so tudi čakalne vrste manjše; večino storitev torej opravijo zasebniki (osebni zdravniki, zobozdravniki ter ostali specialisti oz podjetja z dragimi aparaturami).

Pokliči ponovno, ko bo Slovenija na glavo prebivalca v zdravstvo investirala toliko kot Avstrija.

MR naprava stane toliko kolikor stane. Za Slovenijo cena ne bo nižja samo zato, ker je per-capita BDP Slovenije nižji. Pa še kaj se bi našlo.

Lahko pa se posvetimo preplačanim operacijskim mizam, idiotsko pretiranim razpisnim cenam na razpisih z enim ponudnikom, vrsti aneksov, ki požirajo miljone, za "nepredvidene stroške", idiotsko sestavljenim pogodbam, katerih simptom so vedno novi stroški, ko se npr. popravlja vodovod v neki kliniki, itd. Cela vrsta problemov, ki zdravstvo (in še kaj) v Sloveniji bistveno podražijo, nimajo pa nikakršne zveze z zdravstvenim sistemom.

Začuda iz distance ne vidim, da bi kdorkoli predlagal smiselne ukrepe s katerimi bi to razprodajo države ustavil, če že ne polovil odgovornih. S sistemskimi ali pa kriznimi ukrepi. Vseeno, če se doseže cilj.

Gregor P je 13. okt 2013 ob 14:01 izjavil:

Ampak v Sloveniji je pa to z zasebniki očitno velik "univerzalni" problem:

Mhm. Daj s svojimi besedami povezemi, kaj si razumel, da je problem. Ne da se mi na slepo ugibati kaj si razumel, ker si nekaj očitno razumel popolnoma drugače od zapisanega.

Karaya 52 je 13. okt 2013 ob 14:50 izjavil:

Oba sta v identičnem prekršku, drži, vendar je vmes pomembena razlika. Neodveden davek pri plačenemu piru je samovoljno dejanje gostinca. Neobračunan davek pri nakupu petih piščancev pri sosedovi mamki pa je dogovor med njo in mano. Korist ima ona in js v velikosti DDV.

Če te povzamem z drugimi besedami: goljufanje države je OK, dokler se z njim vnaprej strinjaš. Si pa načelno proti goljufanju, naj se pač plača, kar je predpisano.

Kdo pa si ti, da imaš pravico izbirati kdaj lahko prodajalec goljufa in kdaj ne?

Karaya 52 je 13. okt 2013 ob 14:50 izjavil:

Zaenkrat je po zakonodaji breme pravilnega odvajanja davka na strani prodajalca, v resnici pa gre denar iz mojega žepa preko prodajalčevega v državno blagajno. Tu je malo porušen odnos med vsebino in formo.

V resnici je sistem nameno nastavljen tako, da se v največji možni meri izogiba tvojem vplivu. DDV bo odveden. Če ne bo, bo moral tisti vmes izvajati kreativno računovodstvo, ki bi prikazovalo fiktivne stroške s katerimi bo pokril razliko med že plačanim vstopnim DDV in ne prikazanim izstopnim DDV.

Dejansko nimaš možnosti vpliva in edini način, da se davka ne plača je ta, da vso težo posledic prekrška preložiš na nekoga drugega. Kar je nekoliko nepošteno oz. "generalsko". V okolju, ker je davčni nadzor bolj " funny, ha, ha" kot pa nekaj, čemur se bi vsakdo želel izogniti, so takšne davčne goljufije seveda zlati standard.

Ko ti nisi plačal davka pri korenju, je prodajalka dejansko goljufala pri nekih drugih fiktivnih stroških, da se je to s teboj lahko "zmenila".

Kar se tiče prikazovanja fiktivnih stroškov, se bi lahko počasi ukinilo "potne stroške", ki to niso. Od tistega trenutka naprej, ko se bo te ukinilo, se več ne bo našlo zasebnika, ki bi ti bil pripravljen delati brez zaračunanega in plačanega DDV. Je pa res, da je to poceni izogibanje dohodnini tako, da ga znova ni in ne bo junaka, ki bi to nekaj smetja pred hlevom pometel. Bi takoj dobil interpelacijo, splošno stavko, referendum in še kakšne vrečke s sumljivim prahom po pošti.

Ko se nekdo dotakne *mojih* privilegijev, potem je pa zabave konec, anede?

Karaya 52 je 13. okt 2013 ob 14:50 izjavil:

Drugače je bilo od zadnjega posta marsikaj zanimivega napisanega, pa me žal čas hebe in ne morem na vse replicirati.

Nikamor ne bo pobegnilo ;)

PaX_MaN je 13. okt 2013 ob 12:54 izjavil:

Met bemfla pa avtocesto direkt do bajte ne spada pod socialo.

moj avto je vredn cca 500€ bi reku. Avtoceste do bajte nimam, je res, da ni daleč. Zato pa jo koristim. Drugače bi koristil javni prevoz, ki si ne zasluži imena prevoz. Vidim pa da ne vidiš morale mojih vrstic:)

zelo dobra tema z veseljem odgovorim

AndrejO je 13. okt 2013 ob 15:50 izjavil:

Ko bo pa Avstrija imela več kot 10% brezposelnih, se bomo pa pogovarjali o temu kaj lahko Avstrija izboljša, da se ji ne bo "zgodila Slovenija". Tudi njihov sistem je v zasnovi občutljiv na gospodarske krize.

To ne gre tako enostavno po "slovensko"; da, ko bo Avstrija morda občutila krizo, se bo stanje morda lahko poslabšalo in se bomo začeli pogovarjati; za Slovenijo pa "gospodarska kriza" ne more biti noben izgovor. Tako "nesposobni" (predvsem "načrtno") smo bili namreč tudi že pred njo.

Hayabusa je 13. okt 2013 ob 17:28 izjavil:

AndrejO

Podatki so jasni:
Avstrija (l. 2011): 10,8% BDP; 4.546 USD per capita; 76,2% javni zdravstveni sistem.
Slovenija (l. 2011): 8,9% BDP; 2.421 USD per capita; 73,7% javni zdravstveni sistem.

Are they ?
Zakaj potem pišeš, da nameni AT 2x več sredstev za zdravstvo, če ga za 1.9% ?

Okoli 2 odstotni točki več BDP (l. 2007 je bilo okoli 1 odstotne točke več v deležu BDP).
4.546 USD vs. 2.421 USD per capita pa je skoraj 2x toliko denarja na vsakega prebivalca.

Če ti to ne potegne, potem pa res žalostno. Upam, da boš npr. Philips-u pojasnil, da mora v Slovenijo prodati magnetno resonanci po polovični ceni, ker imamo manjši BDP od Avstrije in posledično tudi manj denarja, ki ga lahko potrošimo, preračunano na prebivalca.

Včasih imam občutek, da so ljudje okoli mene ali nepismeni, ali pa zelo zabiti. Pa to ne leti na Karayo.

Gregor P je 13. okt 2013 ob 17:31 izjavil:

AndrejO je 13. okt 2013 ob 15:50 izjavil:

Ko bo pa Avstrija imela več kot 10% brezposelnih, se bomo pa pogovarjali o temu kaj lahko Avstrija izboljša, da se ji ne bo "zgodila Slovenija". Tudi njihov sistem je v zasnovi občutljiv na gospodarske krize.

To ne gre tako enostavno po "slovensko"; da, ko bo Avstrija morda občutila krizo, se bo stanje morda lahko poslabšalo in se bomo začeli pogovarjati; za Slovenijo pa "gospodarska kriza" ne more biti noben izgovor. Tako "nesposobni" (predvsem "načrtno") smo bili namreč tudi že pred njo.

Ne vem na kaj ciljaš? Ali se pritožuješ, da Slovenija sredi gospodarske krize ne more niti sanjati o standardu, ki ga ima Avstrija? Ali pa se morda pritožuješ, ker nimaš več kaj dodati na to, da ima država z primerljivim zdravstvenim sistemom, 2x višjim BDP in višjim deležom BDP investiranim v zdravstvo tudi opazno višji standard.

Sem ti lepo izračunal: ko bo vsak zaposleni dal v povprečju 40% svoje plače samo za zdravstvo, bo imela Slovenija tolikšen per capita vložek, kot ga ima Avstrija. Torej? 40%. Daš ali ne daš?

Dovoli, da ti razkrijem še eno veliko skrivnost: več gnarja, več muzke. Velja severno in južno od Alp. Na svetu obstaja samo ena država, ki za mnogo več denarja da mnogo manj muzke. ZDA. Zato njenega sistema ne bi ravno dajal za svetal zgled, kot ga nekateri želijo.

AndrejO je 13. okt 2013 ob 17:41 izjavil:

Na svetu obstaja samo ena država, ki za mnogo več denarja da mnogo manj muzke. ZDA. Zato njenega sistema ne bi ravno dajal za svetal zgled, kot ga nekateri želijo.

Kakšne ZDA spet? Njihovi državljani si takšen sistem tudi želijo (vsaj v večini) oz. so na njega vsaj navajeni (vedo točno, kaj lahko pričakujejo od države). To se sploh ne more primerjati ne z Avstrijo in ne Slovenijo Sploh pa ne s slovensko "nesposobnostjo". V glavnem tudi sistem v ZDA ne more biti opravičilo za Slovenijo, da ima nižji standard od Avstrije.

AndrejO je 13. okt 2013 ob 17:41 izjavil:

Upam, da boš npr. Philips-u pojasnil, da mora v Slovenijo prodati magnetno resonanci po polovični ceni, ker imamo manjši BDP od Avstrije in posledično tudi manj denarja, ki ga lahko potrošimo, preračunano na prebivalca.

... bi bilo res zanimivo izvedeti po kakšnih cenah Slovenija kupuje medicinske produkte v primerjavi z Avstrijo (oz. zasebniki v Avstriji; javno-zasebni sistem pa to).

slo_politika je 13. okt 2013 ob 17:07 izjavil:

Zdravo družba,
glede na situacijo, ki je trenutno v Sloveniji, sem se odločila, da bom naredila magistrsko delo na temo Vpliv spremljanja medijev na politično zaupanje in participacijo.

Zelo vam bom hvaležna, če si boste vzeli največ 3-4 minute časa za mojo anketo. Izpolnjevanje je prostovoljno in anonimno. Prosim vas le, da odgovorite na vsa vprašanja, saj bom le tako lahko v analizo vključila vaše odgovore.

https://www.1ka.si/a/29319

Lepo se vam zahvaljujem ter vas lepo pozdravljam:)

Opozarjam na razliko med 'usposobljen' in 'sposoben' - če si mislila eno, napisala pa drugo, si v težavah...

Pojem zakonite demonstracije je en oksimoron.

Gregor P je 13. okt 2013 ob 18:39 izjavil:

Ne, temveč da ni ZDA kriva za to; prav tako ne Avstrija,

Ne vem od kej ti ideja, da kdorkoli krivi tretje države za stanje v Sloveniji. Boš še malo tepel tega slamnatega možiclja, ali boš počasi pozabil na to?

Gregor P je 13. okt 2013 ob 18:39 izjavil:

gospodarska kriza, ali pa katerikoli drug izgovor boš še našel za stanje pri nas.

Gospodarska kriza ni izgovor, temveč je dejstvo. Neizogibno dejstvo, čeprav sta ga dve zaporedni vladi nojevsko zanikali. Delati se, da to nima posledic, je seveda neumnost.

Gregor P je 13. okt 2013 ob 18:39 izjavil:

Avstrija vplača marsikaj v kaj kar Slovenija ne more in ji niti ni treba; po drugi strani pa v kaj vplača tudi manj (preračunano na glavo prebivalca).

Ja in?

Gregor P je 13. okt 2013 ob 18:39 izjavil:

Predvsem pa z denarjem ravna dosti bolj gospodarno, zato si tudi lahko privošči v kaj vplačati več in ima zaradi tega boljši standard (na koncu pa čiste vzdržne račune).

Neumnost in neumnost brez dokaza. Zato, ker jaz osebno zaslužim 2x toliko kot ti, to pomeni, da sem bolj gospodaren?

Pa da ne bo pomote. Prepričan sem, da jaz osebno zaslužim najmanj 2x toliko kot ti. Če naj sledim tvojem argumentu, to seveda pomeni, da si ti nesposoben aberveznik, jaz pa moder investitor. Kar je seveda neumnost. Med nama in med državami.

Gregor P je 13. okt 2013 ob 18:39 izjavil:

Slovenija pa očitno načrtno oz. zavestno zapravlja brezglavo več v nekaj, kar tudi pod razno ni sposobna kriti (ne kratkoročno, ne dolgoročno, v glavnem nikoli; beri: "vreča brez dna") - t.i. slovensko-ekonomski "čudež" (da sploh umetno vzdržuje nek standard; ki bi v resnici moral biti, kot trdiš, na ravni Grčije sedaj)

Standard ni in ne rabi biti na ravni Grčije. Zato, ker so finančna sredstva že na ravni Grčije, pa ni nikakršnega razloga, da se jih še dodatno reže. Grčije je čisto objektivno gledano trenutno najbolj sesuta država članica EU. Ne vem zakaj bi si želeli porezati še toliko, da bi postali druga Grčija.

Kar se tiče načrtovanja ali zavestnega zapravljanja, pa se lahko pridružim Karayi: nihče me nič ne vpraša, nazadnje, ko sem bil vprašan, pa so me ignorirali. Večina zmaga in "Slovenija" ni nek abstrakten tujek, temveč samo uradniški aparat, ki ravna natančno tako, kot mu volilno telo večinsko dopušča.

Gregor P je 13. okt 2013 ob 18:39 izjavil:

- in dejansko smo v tem resnično primerljivi Grčiji in zato nas verjetno čaka tudi podobna usoda (Avstrije pa recimo ne).

Ko bo Avstrija prišla do svoje gospodarske krize boš lahko samo gledal in opazoval. Dejstvo je, da je sistem v Avstriji trenutno vzdržen. Ne bo pa več mogel biti vzdržen, če jim bo v roku nekaj let brezposelnost poskočila čez 10%. Avstrija pač ni Norveška in takrat boš videl, da sistem pač ni popoln. Potrebno ga bo spreminjati in prilagajati. Verjetno tudi rezati.

Nekaj, kar Slovenija tako ali drugače dela že nekaj let, samo nekateri se delajo, kot da se ni nič zgodilo.

Gregor P je 13. okt 2013 ob 19:05 izjavil:

To si sedaj malo butasto primerjal; vse kar si ti do sedaj dejal je, da Avstrija daje 2x več v zdravstvo, kar pa ne pomeni, da zato kam ne daje toliko manj, da ima tako več za zdravstvo; ker če bi ti kar tako brezglavo metal vso tvojo 2xvečjo plačo od moje v eno stvar, te lahko tudi jaz aberveznik z manjšo prehitim po levi na drugem področju.

No, sedaj pa malo preštejva najine trditve.
Ti trdiš:
- da ima Avstrija "poceni zdravstvo" (dokaz je tvoje minimalno plačilo in "izračun" minimalnega prispevka brezposelnih)
- da je zdravstvo v Avstriji urejeno mnogo bolje (brez dokaza)
- da ima zasebno zdravstvo (ker si lahko dokupiš nadstandard ali obiščeš zasebno kliniko)
- da jim gre v splošnem dobro, Sloveniji pa ne (torej ti uvedeš primerjavo)
- da sistem v Sloveniji ni vzdržen (ker vlagamo tako malo kot Grki)

Jaz trdim:
- da vlaga Avstrija za cel razred več sredstev v zdravstvo (neodvisni podatki OECD)
- da ima v osnovi enak socialen in zdravstveni sistem, kot ga ima Slovenija (mešan javno zaseben sistem, približno 3/4 vseh stroškov ustvari javen del sistema - znova OECD)
- da Avstrije in Slovenije ne moreš primerjati, ker sta državi v bistveno različnih položajih (Avstrija ni v gospodarski krizi, kako naj torej z njo primerjam državo, ki je v gospodarski krizi)
- da Slovenija glede na vložena sredstva še vedno dosega zavidljive rezultate (po višini že porabljenih sredstev smo zelo blizu Grčije, po standardu pa bližje Avstriji, kot pa Grčiji)
- da Slovenija ne more niti približno upati na vložek na nivoju Avstrije (ker preprosto nima BDP-ja, ki bi kaj takšnega prenesel).

Bolj kot ti dopovedujem, da primerjaš hruške in krompir, bolj si trmast kako so v Avstriji pametnejši in učinkovitejši. Ko ti pa pokažem na razlike zaradi katerih primerjava ni možna, pa takoj obrneš ploščo kako se ne sedaj izgovarjati na Avstrijo (WTF? Kdo se izgovarja na kaj?)

Kako naj aberveznik Slovenija s pol manjšim BDP in posledično pol manjšo maso prispevkov na prebivalca naredi nekaj "pametnejšega", da bo prehitela Avstrijo, ki po tvoji lastni oceni dela tako pametno, učinkovito in gospodarno, da se kar kadi.

Ne uporabljaš logike, nisi pismen, loviš se okoli osnovne matematike, izogibaš se odgovorom, napadaš trdive, ki niso bile izrečene ter mešaš vzroke in posledice.

Go have fun.

Gregor P je 13. okt 2013 ob 19:49 izjavil:

Ni treba sedaj biti osebno prizadet in žaliti druge

Navajanje dejstev ne predstavlja prizadetosti ali žalitev. Podatki so podatki. So, kakršni so.

Gregor P je 13. okt 2013 ob 19:49 izjavil:

Verjetno je razlog, zakaj imaš ti (Avstrija) najmanj 2x večjo plačo mar ne, ali to kar tako zraste na drevesu?

Ne samo en. Cela vrsta jih je še iz časa Avstroogrske, ko je bila Slovenija še ena izmed avstrijskih kmetijskih provinc. Samo ne mi sedaj speti o "opravičilih". Najdi mi eno državo vzhodnega bloka, ki je vsaj približno na nivoju Avstrije (če smo že pri primerjavah z Avstrijo) in daj mi en način kako se bi lahko Slovenija bolje odrezala.

Ravno tako ne podcenjevati ustvarjen napredek. Če preletiš preračunane podatke o BDP na prebivalca po letih od 1991 naprej, ugotoviš, da je Slovenija startala z 4.700 EUR napram avstrijskem 17.900 EUR. Torej faktor 3x. Skozi leta je Slovenija to zmanjšala na faktor okoli 2x.

Torej je ta "aberveznik" v 20 letih, od katerih vsaj 14 let ni bilo niti pod razno govora o slabih kreditih, konsistentno ustvarjal višjo gospodarsko rast kot Avstrija in se ji je počasi približeval.

Potem pa se lahko ustavimo nekje med letoma 2003 in 2007, ko se je 2. "zgodba o uspehu" zaključila. Dogodki, ki so bili pod našo kontrolo in za katere je dovolj medije in novinarjev opozarjalo, da ne vodijo v pravo smer (sploh z managerskimi prevzemi in tiščanjem poceni denarja v gospodarstvo). Tretjo zgodbo o uspehu bo Slovenija lahko spisala šele potem, ko se bo gospodarstvo prečistilo slabih kreditov in znova začelo rasti. Dokler pa tega ni, pa lahko država naredi le bore malo.

Pa tudi tukaj ni dobro preveč gledati sosedom pod prste. Avstrija je do sedaj v Hypo potopila že 1,6 miljarde in možno je, da jih bo morala še več, ker je luknja menda večja od 8 miljard.

Au.

Gregor P je 13. okt 2013 ob 19:49 izjavil:

... in to je dobro ker? Naj te poskušam razumeti, zakaj je taka "učinkovitost" zaželena (praktično izvozni hit in model za druge države) ... porabimo toliko kot Grčija, standard pa je blizu Avstriji in to ob tem, ko praviš

AndrejO je 13. okt 2013 ob 18:09 izjavil:

List price je list price

... kdo plača račun to? Nam kdo podari to razliko med porabljenim in standardom? Ob takšnem načinu "poslovanja" ti tudi 2xvečja plača ne more več pomagati ...

Nihče nam ne "podari" te razlike. Ta razlika je efektivno prozivedena s tem, da imaš v Sloveniji manjši obseg pravic, manjše število naprav na prebivalca, bolj optimalno izkoriščeno opremo, najnižje možne plače za zdravniško osebje, preden bodo spokali kufre in se odselili v Avstrijo. Pa še kaj.

Narobe si misliš, če si misliš, da se kreditira razliko med slovenskih in avstrijskim vložkom na prebivalca. Kar se kreditira je razlika med efektivno pobranim od aktivnega prebivalstva in tem, kar se dejansko porabi. In porabi se pol manj.

Sicer pa spet malo matematike:
ZZZS ima načrtovan primankljaj za l. 2013 okoli 36 miljonov. Pa recimo 40, da bo številka malo bolj pesimistično okrogla. Per capita to potem pomeni 20 evrov na letni ravni na prebivalca. To je kredit in luknja ZZZS. Torej nekako toliko kolikor je bila dejanska razlika med Grčijo in Slovenijo pri porabi l. 2011.

Nihče pri zdravi pameti ne bo primerjal današnje Grčije z današnjo Avstrijo. Že samo dejstvo, da se midva o primerjavi med Slovenijo in Avstrijo lahko prerekava ne, da bi zvenela popolnoma bizarno, je kompliment sistemu. Ni pa nikakršnega dvoma, da tako napet sistem dolgo več ne bo zdržal.

Gregor P je 13. okt 2013 ob 19:49 izjavil:

AndrejO je 13. okt 2013 ob 19:22 izjavil:

- da ima Avstrija "poceni zdravstvo" (dokaz je tvoje minimalno plačilo in "izračun" minimalnega prispevka brezposelnih)

Kje točno sem jaz to rekel? Dejal sem, da sem dobil boljše storitve za približno isti prispevek (nič o tem, koliko državo dejansko vse stane, temveč kako dobro mi je to organizirala)

To je pogost logical fallacy. Za doplačilo 30 ali koliko EUR je trenutno obvezno dopolnilno menda dobim polno zavarovanje. Kar je seveda neumnost, ker kot zaposleni plačam teh nekaj 10 EUR na podlago nekaj 100 EUR, ki jih plačam od plače. Tvoj prispevek je bil mnogo višji od tistih nekaj fičnikov, ki si jih sam osebno dal iz svojih rok. Preostanek plačila pa boš lahko izbrskal ven iz svoje plačne liste (ali stroškov ZZZS, če si se zdravil v Avstriji na podlagi konvencije).

Gregor P je 13. okt 2013 ob 19:49 izjavil:

Tako da predlagam, da še enkrat premisliš o tvojih očitkih ...

Še vedno držijo. Tako, kot nekateri ne znajo vzpostaviti vzročne povezave med davki in stroški za npr. šole v Sloveniji, ti recimo v zadnjem primeru nisi sposoben ustvariti povezave med dejansko pobranimi dajatvami in individualnim prispevkom, ki se k tem dajatvam pripiše.

Ravno tako nimaš v glavi podatkov o temu kako je gospodarstvo v Slovenija čisto raslo dolgoročno vzdržno in hitreje od Avstrije (kar je pričakovano iz večih razlogov) več kot 10 let po odcepitvi. Ustavilo ga je šele nekaj, kar je ustavilo tudi Avstrijo (in ji vsaj za eno leto posredno tudi zmanjšalo BDP).

Ravno tako imaš neko fiksno idejo, da podatki OECD kažejo koliko se pobere prispevkov za zdravstvo, čeprav podatki kažejo koliko se porabi/vloži in ne koliko se pobere. In porabi/vloži se pol manj.

Ravno tako strašiš z neko grozno luknjo v zdravstveni blagajni. Ta sicer ni majhna, ampak dajmo jo postaviti v perspektivo. 20 EUR na prebivalca na leto. 45 miljonov evrov je Telekoma Slovenije izplačal v dividendah v l. 2012 (podjetje, ki ga je menda nujno potrebno prodati). 20 miljonov evrov stresni testi, da se ugotovi koliko so velike luknje v bankah. Ne mi srati, da si tako "dragega" zdravstva država ne more privoščiti.

Oh, pa dodajmo na to še nekaj: zdravstvene zavarovalnice so prikazale 11 miljonov dobička. Hej, juhej. Glede na to, da dopolnilno zavarovanje ni ravno dopolnilno, zakaj se ga sploh še tolerira? Zakaj ga ne ukinemo in ne prenesemo teh premij na obvezno in ZZZS.

Evo rešitve za zdravstvo. Telekom Slovenije se ne proda, to kvaziprijateljsko nezasebno zdravstveno se ukine in prenese na ZZZS, pa se lahko 2014 zaključi pozitivno.

Gregor P je 13. okt 2013 ob 19:49 izjavil:

AndrejO je 13. okt 2013 ob 19:22 izjavil:

Ne uporabljaš logike, nisi pismen, loviš se okoli osnovne matematike

... predvsem pri samemu sebi

Nope. Malo bolj boš moral pomozgati, preden mi boš to lahko serviral nazaj.

Karaya 52 je 13. okt 2013 ob 21:00 izjavil:

Tako. Davkov ne smatram za naravno pravico države. Ne najdem argumenta, da bi moral človek plačevati davke samo zato ker živi. Logično, si želim nekaj varnosti in prava zato bi plačal položnici za to dvoje. Država je zame institucija kot Simobil ali Telekom.

Interes inštitucije Države je pobrati del mojega dela. Zakaj, zato ker lahko. Ker ima za sabo vojsko biričev. Might makes it right bi nekateri odgovorili ampak tudi del teh bo priznal, da je izogibanje roki Države pravica posameznika.

Sam imam nekoliko drugačen pogled na to.

Državo sprejemam kot arbitra in upravljalca, ki mu je nekatere stvari bolje prepustiti, ker so vse ostale alternative zame osebno slabše. S tem ji priznavam tudi pravico, da te stvari financira.

Hkrati pa trdno stojim na stališču da se obseg "storitev", količina sredstev za zagotavljanje storitev in način zbiranja sredstev določijo s posvetom in glasovanjem udeleženih in ne samovoljno. Še posebej ne samovoljno s strani politične elite. Ko pa je tak dogovor enkrat dosežen, pa se ga pač drži.

To je pač potrebno držati pod nadzorom, pa če tudi za ceno tega, da se občasno v parlamet izvoli kakšno Stranko ljubiteljev krompirja. Tako čisto po pravici. Ali si kdo resno misli, da bi lahko nek naključni Janez ali pa Micka iz ulice z državnim aparatom upravljali kaj slabše, kot trenutna klika?

Morda je res čas za resno zamenjavo na oblasti.

Gregor P je 13. okt 2013 ob 18:39 izjavil:

Predvsem pa z denarjem ravna dosti bolj gospodarno

Od kot ti pa ta podatek?

Gregor P je 13. okt 2013 ob 22:51 izjavil:

AndrejO je 13. okt 2013 ob 20:51 izjavil:

Ne samo en. Cela vrsta jih je še iz časa Avstroogrske, ko je bila Slovenija še ena izmed avstrijskih kmetijskih provinc ... po letih od 1991 naprej ...

Zakaj Avstroogrska, zakaj nato kar leto 1991, zakaj ne štartamo po 2. svetovni vojni?

Zato, ker je ljudem težavno razlagati, da se nekatere slabe odločitve na tem ozmelju vlečejo tudi okroglih 100 let nazaj. Še težje pa, da je Slovenija imela znotraj Kraljevine SHS, NRJ, FLRJ in SFRJ dovolj teže, da bi lahko tudi sami kaj več naredili, ne samo čakali na gospodarja, da ukaže kaj in kako.

Od 1989 teoretično od 1991 praktično naprej pa nad Slovenijo samo še modro nebo in tisto, kar Slovenci sami sprejmemo, da je lahko tam gor. Brez izgovorov. Brez gospodarjev. Brez filozofiranja kako so drugi nekaj krivi.

Gregor P je 13. okt 2013 ob 22:51 izjavil:

Torej faktor 3x. Skozi leta je Slovenija to zmanjšala na faktor okoli 2x.

Pa si prepričan, da so se pri tem uspehu naše države dejansko upoštevale vse številke, ali smo ta "uspeh" računali po "grški metodi"? Ker morda pa zaradi tega pridemo do

Potem pa se lahko ustavimo nekje med letoma 2003 in 2007, ko se je 2. "zgodba o uspehu" zaključila.

... čisto slučajno je Slovenija od leta 2004 članica EU in od 2007 pa še evroobmočja.

Uspeh se ni računal po "grški metodi", ker so nam ga računali drugi, ki so preverjali, če izpolnjujemo kriterije za vstop v EU. Slovenija je bila v skupini držav, ki se jim več ni gledalo skozi prste.

Korelacije med 2007 in 2008 ni, je pa močna korelacija med vstopom v EU in nenadnim hudim razmahom vseh slabih razvad. Slovenija je kot polnopravna članica EU izgubila kompas finančne vzdržnosti. Ne vem koliko si star, vendar pa, če si takrat že bil delovno aktiven, potem se bi še moral spominjati zategovanja pasu, ko se je že varčevalo, restrukturiralo in prilagajalo vse po vrsti. Po vstopu je ta fokus izginil. Nenadoma več ni bilo tistega "bojnega krika", da to delamo za vstop v EU, da to delamo za neko priznanje. Od takrat naprej politika v Sloveniji več ni bila sposobna ponuditi nikakršne nove vizije, ki nas bi povezovala vsaj približno toliko, kot nas je nazadnje povezoval "projekt EU".

Druga zadeva, ki jo je Slovenija takrat pridobila pa je ugled na mednarodnih finančnih trgih. Banke so se zagnale po poceni kredite, država se ja zagnala po poceni kredite, poceni denar je vsepovsod frčal. This is how the East was won! Slovenska verzija zmage je pomenila, da je država postala nesposoben lastnik, ki je gledal kako mu zaposleni pred nosom kradejo podjetja (t.i. managerski prevzemi), nobeno javno naročilo ni bilo predrago, nobena provizija previsoka. Vstop v območje Evra je to samo še malenkost pospešil, preden je vse skupaj počilo.

Gregor P je 13. okt 2013 ob 22:51 izjavil:

Pa tudi tukaj ni dobro preveč gledati sosedom pod prste. Avstrija je do sedaj v Hypo potopila že 1,6 miljarde in možno je, da jih bo morala še več, ker je luknja menda večja od 8 miljard.

Da, in ljudje bodo dejansko odgovarjali za to in jim potem tega ne bo noben naprej metal (in kako se temu streže pri nas?); a še vedno je po tvoji logiki to vseeno ker imajo več denarja od nas za "razmetavanje"; si to pač lahko privoščijo.

To, da nekdo "odgovarja" za svoja dejanja je sicer močno politično in moralno sporočilo. Žal pa ne zmanjša proračunske luknje in ta je edina, ki je ekonomsko pomembna.

Nikoli tudi nisem trdil, da lahko denar razmetavajo ali pa da si lahko to privoščijo. Najdi si drugega slamnatega možica.

Gregor P je 13. okt 2013 ob 22:51 izjavil:

Nihče nam ne "podari" te razlike. Ta razlika je efektivno prozivedena s tem, da imaš v Sloveniji manjši obseg pravic, manjše število naprav na prebivalca, bolj optimalno izkoriščeno opremo, najnižje možne plače za zdravniško osebje, preden bodo spokali kufre in se odselili v Avstrijo. Pa še kaj.

Bolj optimalno izkoriščajo opremo LOL in svetovno znani varčni Avstrijci pa vsak teden kupijo novo drago napravo he he Torej naš standard dejansko ne more biti blizu avstrijskemu sedaj praviš? Ampak da je vse skupaj ena Potemkinova vas?

Spet mlatiš neko slamo.

Gregor P je 13. okt 2013 ob 22:51 izjavil:

Kako točno ta "fiktiven standard" pomaga zavarovancem? Da se jih postavi v vrsto oz. poslovi z nasmeškom na obrazu ter dodobra sprani halji? Ker mislim da sem ti lepo razložil, kako velika razlika je med storitvami (glej mojo obravnavo).

Znova žališ stvari, ki jih ne razumeš. Standard ni fiktiven. Ko pa bodo Zdravniki brez meja postavili nekaj zasilnih klinik. Ko bo populacija prepuščena donacijam "zaskrbljenih", da bodo lahko otroci dobili osnovna cepljenja, da bo lahko človek kdaj dočakal tudi kakšno nenujno operacijo, ko bodo življenjsko nujna zdravila na voljo izključno proti plačilu, ko boš moral plačati za to, da se bo tvoj otrok lahko rodil v bolnišnici z babico in ginekologom, takrat se oglašaj s temi neumnostmi.

Prej pa bolje, da na to temo molčiš in se ne sramotiš, ker se ti niti ne sanja kaj imaš kako poceni to dobiš. Realno poceni. Govora je namreč o tisti Grčiji, ki razpolaga z enakim zneskom na glavo, s katerim razpolaga tudi Slovenija. Če si toliko trd, da tega ne moreš požreti, ker bi to porušilo tvojo sliko sveta, potem pač moje sožalje. Živiš v precej depresivni in moreči iluziji. Samo ne je projocirati na dejstva, prosim lepo.

Gregor P je 13. okt 2013 ob 22:51 izjavil:

itd. ne pa samo zaradi te specifične primerjave zdravstvenih sistemov.

Midva sva se iz meni neznanih razlogov zataknila pri zdravstvu. Kar se tiče specifičnih primerjav, se je zaradi skupne zgodovine, gospodarske povezanosti, geografske bližine in podobno strukturiranih socialnih sistemov od njih možno veliko naučiti.

Gregor P je 13. okt 2013 ob 22:51 izjavil:

Kako si sedaj zopet prešel na zaposlene, če sem ti jaz dal primer nekoga brez redne službe, ki sam plačuje ta prispevek (gre se za celotno osnovno zavarovanje - pri nas bi to bilo osnovno in dopolnilno skupaj;

Zaradi tega, ker njegova udeležba ne odraža koliko se dejansko vplača v sistem. Vplačilo v sistem, ki tudi njemu zagotavlja socialno varnost in varovanje zdravja je zagotovljeno solidarnostno, tako kot v Sloveniji. Karaya temu slikovito reče "skupajskledništvo".

Tudi če ne bi rabil plačati popolnoma nič, to ne bi pomenilo, da njegova storitev ni bila obračunana in zaračunana v celoti. Plačnik pa je bila zavarovalnica. Znova: tako kot v Sloveniji.

Gregor P je 13. okt 2013 ob 22:51 izjavil:

nadstandardne storitve pa so ekstra - to je npr. lahko človek brez zaposlitve, ki je tudi sicer do 11.000 evrov oproščen davkov itd. ki pa ne prejema še socialne podpore ipd.)?

Nadstandardne storitve si lahko dobiš tudi v Sloveniji, zakaj pa ti jih komercilne zavarovalnice ne krijejo, pa moraš njih vprašati. Nihče jim tega ne prepoveduje.

Kar je tipična slovenska gniloba je dopolnilno zavarovanje, ki služi izključno pretakanju dela sredstev v prijateljske zasebne žepe. Tega normalne države ne poznajo.

Gregor P je 13. okt 2013 ob 22:51 izjavil:

Kakšna druga skupina ljudi lahko da plačuje tudi 10x več za vzdržnost sistema (ampak jim tudi na splošno gre bolje, da lahko toliko več plačujejo z "veseljem"), imajo pa zato drugje kakšen "bonbonček" več, da se jim to še vedno splača ...

Ne, nimajo. Cesarju, kar je cesarjevega in to je to. Edini bonbonček, ki ga za to dobiš v Avstriji je ta, da te davčna pusti pri miru. Edini bonbonček, ki ga za to dobiš v Sloveniji je oznaka, da si Kekec, bedak, neumen, zmešan, ... ker cesarja ne goljufaš.

Gregor P je 13. okt 2013 ob 22:51 izjavil:

Ne mi srati, da si tako "dragega" zdravstva država ne more privoščiti.

Država ne vzdržuje samo zdravstva.

Res je. Tukaj predvsem manjka kakršna koli komunikacija kje in kako se bo zategovalo pas, da ga drugje ne bo potrebno. Za zdravstvo menim, da je po podatkih z zategovanjem konec, ali pa ga res lahko v celoti odpišete. Prihranki so lahko samo še notranji in po obsegu vprašljivi. Za šolstvo ne poznam podatkov, ampak žalostno bi bilo, če bi končali v sistemu, kjer lahko uspejo samo bogati. Za policiste samo pogledam plače uniformiranih in se vprašam kako, da se ne odkrije še več primerov prejemanja podkupnin. In tako naprej.

Avstrija ima ekvivalent slovenskega ESS. S to razliko, da se tam dogovarjajo.

Gregor P je 13. okt 2013 ob 22:51 izjavil:

Kreativno računovodstvo je kaznivo To da se nečemu kar moraš tako ali tako imeti, da sploh prideš blizu nekemu normalnemu obveznemu zdravstvenemu zavarovanju, reče posebej dopolnilno, da se lahko ustvari dodaten dobiček za "zasebne" zavarovalnice, medtem ko ima ZZZS izgubo, je itak sprevrženo.

Tukaj sva pa 100% na liniji.

Dobesedno kraja denarja iz javne zdravstvene blagajne. Za malo soli na rano, je ta kraja narejena izključno za prijatelje, saj lahko to nudijo samo slovenske zavarovalnice. Opomin EU je Slovenija dobila samo zato, ker omejuje vstop tujih. Ne pa zato, ker to nudi. V osnovi nas ne bo čisto nihče zunaj grdo gledal, če to odpravimo in pošljemo te "prijateljske prisklednike", da si poiščejo denar kje drugje.

Morda celo pri nadstandardnih zavarovanjih, kjer bi za doplačilo dobil sobo z eno posteljo in podobno. Javni sistem tega ne bi prenesel, zasebni bi to prenesel čisto komot. Kolikor vem takšna zasebna podbuda v Sloveniji tudi ni prepovedana in tisti, ki zagovarjajo njeno uvedbo, naj raje razmislijo zakaj tega ni, če ni prepovedano.

jernejl je 14. okt 2013 ob 00:35 izjavil:

Dobesedno kraja denarja iz javne zdravstvene blagajne.

Tudi v tujini (npr. večkrat omenjana Avstrija) osnovno zavarovanje ne krije vseh storitev v celoti, npr. bolniki doplačujejo zdravila, zobozdravnike, pa menda tudi bivanje v bolnišnicah ipd.

V tujini zavarovanje praviloma ne krije vsega. Po spominu mislim, da imaš v Avstriji zavarovalnice, pri katerih se zavaruješ za morebitne dodatne stroške zdravljenja v paketu s še kakšnim drugim zavarovanjem. To se sicer sliši podobno, vendar pa so doplačila ranga od nekaj evrov do nekaj deset evrov. Ne pa recimo 25% cene posega kot v Sloveniji (za poškodbe izven dela).

Ravno tako imajo konkurenco med zavarovalnicami, ne pa nekaj prijateljskih koritnikov.

Morda se še kdo spomni, ko smo imeli v Sloveniji t.i. participacijo. Avstrija jo ima še vedno.