Končno podhranjeni spregovorijo - DURS

DURS je že vse od nastanka služba, ki se sooča z velikimi pritiski, mečejo jim neverjetna polena pod noge, dajejo jim daleč najmanj sredstev, čeprav zberejo največ denarja za proračun, itd. itd.


http://www.delo.si/gospodarstvo/finance...

Ljubljana - Pogoji za delo na davčni upravi so obupni, odnos oblasti do te službe, ki zbira denar za državni proračun, je neznosen, so včeraj razkrili predstavniki sindikata zaposlenih na davčni upravi. Razmišljajo celo o stavki, kajti zaposleni so pod hudim pritiskom zaradi obremenitev in sovražnega odnosa javnosti: »Očitajo nam, da smo zajedalci.«

Ne morejo več molčati

»Ne moremo več molčati. Obupani smo. Novi informacijski sistem, ki bi nam moral olajšati delo, ne deluje in nam delo še otežuje. V sindikatu razmišljamo, da bi zahtevali revizijo naročila, kdo se je za nakup tega sistema odločil. Zdaj pripravljajo nadgradnjo, a vprašanje je, ali bo izboljšala delovanje,« so naštevali predstavniki sindikata zaposlenih v davčni upravi. Nikoli še niso tako odkrito in brez zadržkov opozorili na težavne pogoje za zaposlene v davčni upravi in razgalili nemoč ljudi, ki morajo skrbeti, da je državni proračun poln. Lani so za javne finance zbrali okoli 10,5 milijarde evrov.

»Slovencem ni treba hoditi na Ciper, ni jim treba iskati davčnih oaz v tujini, ker jo že imajo v Sloveniji. Zavezanci z območja našega urada, ki jim ni všeč, da jih nadzorujemo, nam pravijo, da bodo pač šli na drugo območje v Sloveniji, kjer je nadzor slabši,« je bilo mogoče slišati od zaposlenih v davčni upravi. Katero območje v Sloveniji velja med zavezanci za davčno oazo, nam sami niso hoteli razkriti: Morali smo uporabiti druge vire, da lahko povemo: po merilih, kolikšnemu in kako temeljitemu davčnemu nadzoru so izpostavljeni zavezanci, velja v Sloveniji za »zavezancem prijazno« območje davčnega urada Ljubljana.

Voluharji in zajedalci?

»Ljudje o nas govorijo, češ kakšni voluharji smo. Na neki spletni strani je pisalo, da smo zajedalci. Poglejte naše plače, pripravila sem vam plačilne liste. Za osem let delovne dobe, od tega pet let na Dursu, za osebo z visoko univerzitetno plačo je bruto plača za marec znašala 1270,77 evra. Za osebo s 30 let delovne dobe z višjo strokovno plačo je plača za višjega davčnega kontrolorja specialista I za marec znašala bruto 1516,23 evra z dodatkom za delovno dobo. Bruto plača referenta s srednjo šolo je za marec skupaj z dodatkom za delovno dobo znašala 1100,14 evra,« je naštevala Breda Kolar. Tako je tudi zato, je prepričana, ker v davčni upravi delajo pretežno ženske, je dodala, ki glasu ne povzdignejo tako hitro kot moški. »Toda zdaj ne moremo več. Ne zdržimo več,« je še povedala.

Posebej obremenilen za zaposlene v davčni upravi je že kar sovražen odnos javnosti, z omalovaževanjem pa o tej ustanovi pogosto govori tudi politika. »In vendar smo na tej strani ljudje, ki opravljamo svoje delo,« je spomnila Breda Kolar.

Podhranjeni na vseh področjih

»Davčna uprava je kadrovsko, materialno in informacijsko pohabljena. Zato doživlja tako hudo krizo, da je vprašanje, ali še lahko opravlja svoje temeljne naloge. Na probleme davčne uprave opozarjamo že leta, vrstijo se ministri za finance, učinkov naših opozoril ni. Čeprav smo v 21. stoletju, morajo zaposleni v davčni upravi delati s svinčnikom, čeprav je država za nov informacijski sistem že porabila 16 milijonov evrov,« je povedal predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk.

»Nismo prišli jamrat pred novinarje, ampak opozarjati, v kakšnih okoliščinah delamo. V nekaj letih se je število zaposlenih v davčni upravi zmanjšalo za 10 odstotkov. Naše delo ovirajo neprestane reorganizacije, komaj se izteče ena, že se začne druga. Vlada ima našo službo za vršilca dolžnosti,« je opozoril član republiškega odbora SDOS in predsednik konference sindikata v Dursu Rasim Brdakič.

»Število inšpektorjev se zmanjšuje. Kolegi se upokojujejo, novih ne zaposlujejo. V glavnem uradu, ki dela z velikimi zavezanci, so nam pravkar odvzeli dve inšpektorski mesti. Kljub velikim obremenitvam imamo inšpektorji sramotno nizke plače, čeprav neprestano sodelujemo v postopkih, v katerih so na drugi strani vrhunski odvetniki: zdaj inšpektorji ne vodimo več le davčnih postopkov, ampak tudi prekrškovne, ki so jih včasih izvajali sodniki,« je povedala Darja Voler iz sindikata zaposlenih v davčni upravi.

Informacijski sistem jim otežuje delo

»Še vedno delamo s programi iz leta 1988, ker nam novi informacijski sistem ne zagotavlja podpore pri delu, ampak nam povzroča dodatne naloge in probleme. Hodili smo k ministrom za finance, pa ni pomagalo nič. Nekdanjega ministra Križaniča je zanimalo, ali bomo zbrali dovolj dajatev, da bo dobil plačo, ministra Šušteršiča tudi ni kaj dosti zanimalo, kaj se dogaja z nami,« je pogoje za delo opisala Breda Kolar iz velenjskega sindikata.

Opisala je posledice slabo načrtovanega prenašanja in združevanja nalog med uradi, dodatne obremenitve za inšpektorje, ki so zdaj zadolženi še za knjiženje, namesto, da bi se res lahko poglabljali le v inšpekcijsko delo. »Ni čudno, da se gospodarski kriminal tako hitro razrašča. Zavezanci poznajo slabosti sistema,« je poudarila predstavnica sindikata. V oddelku kontrole ima en človek od 500 do 1000 zavezancev, na področju davka od dohodkov pravnih oseb 1 kontrolor nadzoruje 4000 zavezancev: » Lahko si predstavljate, da ta kontrola ne more biti primerna. Izplen davka je temu primeren.«

Brda Kolar ugotavlja, da se število samoprijav pri zavezancih zelo poveča, ko napovedo inšpekcijske preglede: »Naši zavezanci zelo špekulirajo s tem instrumentom samoprijave: če ne pričakujejo kontrole, nečesa pač ne bodo prijavili, če pa kontrolo napovemo, bodo uporabili možnost samoprijave, da se izognejo kazni. To kaže, da smo premalo prisotni na terenu.«

O zamudnih postopkih pri delu z informacijskim sistemom, ki je na voljo davčnim uslužbencem, je govorila tudi Tatjana Hribar iz novomeškega sindikata zaposlenih v davčni upravi: »Ko dobim v pregled 1 zavezanca, moram odpreti 9 programov. Ne vem, kako bomo delali, če en bodo izboljšali delovanja informacijskega sistema. »Po telefonu se moram z zavezancem pogovarjati najmanj 15 minut. V tujini smo videli, kako delujejo informacijski sistemi, pri nas ne deluje. Novi informacijski program bi nam zelo pomagal, če bi deloval. Danes marsikaj delamo na roke.«

Vlada je za vršilko dolžnosti generalne direktorice davčne uprave včeraj imenovala Jano Ahčin, ki je deset let vodila upravo za javna plačila, pred tem pa je delala v Ajpesu, nazadnje kot namestnica generalne direktorice. Sedanji v. d. generalnega direktorja Tomaž Perše je sredi aprila ministru za finance izročil odstopno izjavo. »Tomaž Perše je bil doslej edini človek na vrhu Dursa, ki se je bil pripravljen pogovarjati tudi o težavah zaposlenih in se je redno srečeval s sindikatom,« je povedal Frančišek Verk.

Ljubljanski inšpektorji utopljeni v zavezancih

Namestnik predsednika konference sindikata zaposlenih v Dursu Samo Nečimer, ki dela v ljubljanskem davčnem uradu na področju inšpekcije, je povedal, da je bilo leta 1996 v tem uradu za inšpektorje 105 delovnih mest, zdaj pa jih je 44: »Na območju davčnega urada Ljubljana, ki je pristojen tudi za okolico mesta, je samo zavezancev za davek od dohodkov pravnih oseb prek 40 tisoč, fizičnih oseb sploh ne omenjam, saj vemo, koliko prebivalcev ima samo Ljubljana. Opažamo, da tukaj ne opravimo ničesar več. Naši postopki so predolgi, na drugi strani je vrsta dobro plačanih odvetnikov. Nimamo skoraj nobenega izobraževanja več, ker ni denarja. Na terenu nas je vse manj, lovimo se v raznih birokratskih opravkih, konkretnega dela pa je vse manj. Na to opozarjamo na vseh koncih, a kaže, da po presoji politike v davčnem uradu Ljubljana ne potrebujemo bolj učinkovite davčne inšpekcije.« V Sloveniji inšpektorji na leto pregledajo le od 1,7 do 2,2 odstotka zavezancev, po nekih priporočilih, ki veljajo v Evropi, naj bi jih 4 odstotke.

Durs nima denarja za veliko stečajev

Predsednik sindikata zaposlenih v davčnem uradu Koper Dejan Ivkovič, ki je sicer davčni izterjevalec, je povedal, da davčna uprava kot upnik sicer lahko predlaga stečaj davčnih dolžnikov, ki svojih obveznosti ne plačajo več mesecev, toda predlagatelj stečaja mora ob tem plačati začetne stroške: »Odgovorna oseba pravne osebe, ki je davčni dolžnik, stečaja ne predlaga, davčni izterjevalec, ki ta dolg spremlja, pa ga običajno tudi ne more predlagati, ker mi pač nimamo dovolj sredstev, da bi plačali stroške ob uvedbi stečaja. V davčnem uradu Koper smo imeli lani na voljo sredstva za tri stečaje in toliko smo jih predlagali. Izbrali smo tiste dolžnike, pri katerih smo predvideli, da bo mogoče dobiti nekakšno poplačilo, ker so imeli premoženje.«

Odprto pismo predsednici vlade Alenki Bratušek

Sindikat državnih organov Slovenije je zaradi vse slabših pogojev dela za zaposlene v davčni upravi, med drugim nenehnega zniževanja sredstev za plače in izobraževanje, 21. aprila že pisal predsednici vlade Alenki Bratušek: »Informacijski program EDIS, ki ga uporabljajo v davčni upravi, še vedno ni dobil prepotrebne programske nadgradnje, ki je šele v postopku javnega naročanja, zato ni mogoče pričakovati, da bo v letošnjem letu še kaj prida pripomogel k izboljšanju davčnega izplena v letu 2013. Informacijska sistema davčne in carinske uprave nista združljiva, zato tudi za 1. januar 2014 predvideno združevanje carinske in davčne uprave v finančno upravo kratkoročno ne daje velikih upov po večji učinkovitosti. V Dursu je na razpolago le 230 davčnih inšpektorjev in le 100 davčnih izterjevalcev, ki pa, po strokovnih ocenah kolegov iz davčne uprave, ne predstavljajo kakšne resne grožnje kršiteljem davčne zakonodaje.«

Verjetno sposobni so, vendar nimajo možnosti in sredstev.

Niti ne. Če ti ne dajo sredstev, potem nisi nesposoben. Nesposoben si, če sredstva imaš, ni pa nič od tebe. Sam si ne predstavljam, da bi moral delo opravljati s programi iz leta 1988 - sicer bi lahko, vendar wtf? Dos, wordperfect za dos, internet browser za dos?

Ampak res, zakaj novi informacijski sistem ne deluje?

Aston_11 je 26. apr 2013 ob 19:30 izjavil:

Niti ne. Če ti ne dajo sredstev, potem nisi nesposoben. Nesposoben si, če sredstva imaš, ni pa nič od tebe. Sam si ne predstavljam, da bi moral delo opravljati s programi iz leta 1988 - sicer bi lahko, vendar wtf? Dos, wordperfect za dos, internet browser za dos?

Po mojem mislijo samo dotični davčni program, ostalo pa je zagotovo novejšega datuma.

DURS je tako kot sodstvo potrebno postaviti na povsem novih temeljih. Pa žal nista edina. Sicer pa naj država najprej pošteno bankrotira toliko, da bo zadeva vzgojna za naslednje generacije. Samo mislim, da se bo zopet našel nek zunanji ali prikladen notranji sovražnik, ki je kriv za vse to.

Invictus je 26. apr 2013 ob 19:38 izjavil:

Zato ker DURS ni napisal specifikacij in ker so kupili nepreverjen softver od SAPa.

DA ne govorim o precej nesposobnih managerjih na IBM.

Poglej kdo je sodeloval pri pisanju specifikacij in takoj ti bo jasno zakaj sistem ne deluje. Prvi problem je nastal pri uvozu stare baze saj ni bilo jasno v katerih oblikah se bodo podatki pridobili.
In potem imaš nič.

Mislim da naj bi nov software tudi združil svakojake možne baze, da bi se na enem mestu videlo stanje na bančnih računih, pa dolgovi, pa nepremičnine, pa kaj vem do česa še imajo dostop. (zato morajo sedaj odpirat nebroj programov)

Razumem sicer da skupaj spravit 30 podatkovnih baz iz vseh vetrov ni ravno hec, mi gre pa malo v nos spet to javno naročanje. Po kakšnem sistemu je nekdo dobil plačanih faking 15 miljonov, dostavil ni pa nič delujočega. In bo verjetno razvoj šel naprej še kakšno leto, pa nakazan bo po možnosti vsak mesec kak miljonček, za trud. DAFUQ

Pri takšnem projektu morajo biti jasne specifikacije (želje naročnika), izbere se naročnika ki naj bi bil to sposoben izpeljat, postavi rok, nakaže del plačila vnaprej in akcija. Ostanek plačila ko zadeva deluje tako kot mora, nič prej. Če gre zadeva čez rok ima da se odbijajo penali, ne pa plačuje nadure. Tako je naročnik motiviran da se še kako potrudi da zadevo usposobi, ne pa da mu je v interesu mešat meglo v nedogled.

swturmf je 26. apr 2013 ob 21:59 izjavil:

zanimiw je tut navzkrižno zaposlovanje otrok ljudi, ki delajo na projektu, otroc ljudi iz IBM se zaposlijo na DURS, iz DURS pa na IBM. A to mistle, da kaj vpliva na motivacijo DURS, da pritisne na IBM?

Pošlji KPK kar veš o tem.

Kakšna slaba šala pa je to, da DURS zbira denar za državni proračun? Denar zbiramo mi, davkoplačevalci, 400.000 ljudi, ki v tej državi plačujemo davke.

In kakšno vezo ima to, da en uslužbenec nadzira 4000 zavezancev? Jaz recimo sem zavezanec, vse davke sam nakažem v državni proračun, pošteno in pravočasno, in pri tem še na svoj strošek plačam t.i. provizijo banki. Nihče me ne nadzira in nihče nima nobenega dela z mano. Prepričan sem, da tako ravna večina zavezancev.

Omenjene plače niti niso tako slabe, za naše razmere. Delo je gotovo stresno in izpostavljeni so pritiskom, ampak tako je praktično z vsakim delom. Kdo pa v svoji službi ni izpostavljen pritiskom in stresu, in to pogosto za pol manjšo plačo? Delo je celo udobno, večinoma v pisarni, na varnem, toplem in suhem mestu. O težkem delu mi lahko pojamra poštar, ki mi zjutraj pri -11 stopinjah in 30 cm snega na mopedu (!) pripelje pošto - vsak dan. To je težko delo. Če mi o težkem delu jamra človek, ki celo zimo presedi pri 24 stopinjah v kratkih rokavih, umrem od smeha.

Nič niso napisali kako v praksi zgleda delavnik. Recimo en povprečen dan... koliko časa se kaj dela... oziroma ne dela. Sicer pa aja... JU...

Nobena taka policija ne bo imela avtoritete nad tistimi, ki so v poziciji velike moči in denarja. Če ne drugega jih enostavno podkupijo.

Še en malo banalen dogodek, ki pa pove kako v tujini resno obravnavajo davčne prekrške. Povzeto po 24.com:
"Poljska upokojenka je decembra lani v trafiki, v kateri občasno pomaga, enemu od študentov fotokopirala osebno izkaznico. Za uslugo mu je zaračunala 10 centov, a mu ni izdala računa.
Upokojenka ni imela sreče, ker je bil študent v resnici davčni inšpektor. Na sodišču se je branila z izgovorom, da je bila v trafiki nameščena nova blagajna, lastnik pa ji ni zaupal šifre, da bi jo lahko uporabljala.

Nepopustljiva sodnica je povedala: "Če gospe ne bi obsodili, bi s tem na kriva pota napeljali tudi druge Poljake, naj kršijo davčne zakone. Tega pa ne smemo dopustiti. Obsojena prejema pokojnino v višini 400 evrov in se prevaža s toyoto. Menimo, da ima dovolj denarja za plačilo kazni in sodnih stroškov."

Toda upokojenka se ni predala. Potem ko je okrožno sodišče potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča, se bo zdaj gospa pritožila na višje instance.

Svojo odločitev je pojasnila z besedami: "Za utajo davka v višini 0,004 evra je bil že kaznovan lastnik trafike, saj sem jaz tako in tako samo izvrševala njegove ukaze. Če je on že plačal kazen, zakaj bi jo zdaj še jaz."

Če velike davčne prekrškarje kaznujejo z večletnim zaporom, potem seveda lahko kaznujejo tudi male prekrškarje. Moram pa povedati, da ne vem, kako deluje pravna država na Poljskem. Ampak bistveno je, samo če drastično kaznuješ velike, lahko tudi male. Pri nas so veliki do pred kratkim kratko in malo bili nedotakljivi. Upam, da se je to sedaj spremenilo. Če hočemo biti pravna država, bo najprej potrebno urediti zakone in njihovo izvajanje.

LeQuack je 26. apr 2013 ob 23:19 izjavil:

KPK itak samo mnenja izdaja in nima nikakršne avtoritete.

Dobi lahko več podatkov kot pa naključen Janez Novak. Pa zna povedat tožilstvu več kot pa sam "lejte parazita, hočm da mu vzamete vse premoženje!".

Sploh pa Google. Samo poglejte, kako pere denar.

če so razmere take,d a se zakonito poslovati niti ne da ?

Kje pa so takšne razmere, da se ne da zakonito poslovati?

Misliš v tem stilu, da si gostilničar ne bi mogel privoščiti novega Q7, če ne bi storniral večine računov, ki jih stranke pustijo na mizah?

darkolord je 28. apr 2013 ob 13:07 izjavil:

Misliš v tem stilu, da si gostilničar ne bi mogel privoščiti novega Q7, če ne bi storniral večine računov, ki jih stranke pustijo na mizah?

Mislim to, da je problem izplačati plače na povsem zakonit način.

IMO je še precej takih, ki se na račun tega šlepajo še "od prej", potem jim pa ne preostane drugega, kot da utajujejo davke (no, jim, ampak je to najlažje).

Že zelo dolgo pa se TOČNO ve vnaprej, kolikšen delež davkov bo treba plačevati in vse te pogoje brez izjeme zavestno sprejmeš, preden se podaš v biznis. Nobenega presenečenja ni.

IMO je sicer bolj problem od samih davkov toga delovna zakonodaja (da ne moreš zaposlovati delavcev on-demand, ampak jih moraš preživljati celo življenje, ko jih enkrat zaposliš).

Brane22 je 28. apr 2013 ob 12:50 izjavil:

Kaj ti koristi sposoben inšpektor, ki odkriva kršitelej zakona, če so razmere take,d a se zakonito poslovati niti ne da ?

Zakaj se ne da zakonito poslovat?

Al to samo tako malo nabijaš ker je moderno?

Ma vsak davek na dobiček je itak fail to pomeni samo, da bo kapital odtekal pa tudi sicer ni nekga interesa služit če ti denar poberejo. Država se mora preživet iz davka na poslovanje in še ta mora biti zadosti nizek.Davčna zakonodaja mora bit stabilna. Stem se poenostavi delo tako za davčne zavezance kot za DURS. Ne pa da se vsako leto nekaj šraufa pa spreminja. To da imajo dandanes težave z bazami podatkov je pa epic fail. Vse kateri so odgovorni zato bi moral nagnat po hitrem postopku. Število davčnih inšpektorjev je pa povsem zadostno, sploh če bi poenostavili zadeve. Mogoče bi jim lahko še kaj primaknili h plači sicer pa ti ni ravno delo za nekega znanstvenika.

Sem danes gledal malo zemljevid dolžnikov dursa, seveda so tega naredili študentje prostovoljno, gledam in se čudim, kako znajo biti hitri in zagorzit v pošti z vsemi možnimi sankcijami ko si dolžen 20 evrov, dočim pri večjih ribah sistem prerosto zataji.

Folk je nezaposlen v takih količinah

A misliš da so nezaposleni zaradi davkarije?

Najbolj časovno usklajen parkpalc v Lj. (glede na modelno leto) je Durosv in še en poleg njega. Seveda veliko uspešnih podjetnikov prihaja na Durs in oni so lastniki večine teh vozil, ampak ta vozila so tam vsak dan. Zdej ali podjetniki vsak dan sprot plačujejo davke, al pa se nekdo dela budalo ? Mogoče bi bilo fajn če bi kdo malo prevetril sam Durs in družinske člane tam zaposlenih.