Napadi 16. in 17. novembra 2011 so potekali po uveljavljenem mehanizmu. Zaposleni v banki so prejeli elektronska sporočila z vabljivim in ne preveč sumljivim naslovom (Načrti za fiskalno leto 2012). Vsaj šest zaposlenih je priponko odprlo in na njihove računalnike se je namestila zlonamerna programska oprema. Iskali so podatke o srečanju voditeljev najrazvitejših gospodarstev G-20, ki je novembra potekalo v francoskem Cannesu. RBA ni želela razkriti, katere podatke so napadalci pridobili, kaj točno so iskali in ali je napad res iz Kitajske. Dejali so le, da je bil vdor omejen na manjše število računalnikov. V izjavi so javnost so zapisali, da napad večje škode ni povzročil. Sicer pa so različne ustanove v Avstraliji, od bank do ministrstev, redno pod napadi, poročajo avstralski časniki.
RBA je bila sicer površna tudi drugod, saj poročila razkriva različne načine izgubljanja občutljivih dokumentov. Izgubljali so prenosnike (to se dogaja tudi drugod), blackberryje, tuintam je bil kakšen dokument v javnost po pomoti poslan kar po elektronski pošti. Zanimiv je tudi pripetljaj, ko je nek zaposleni pozabil mapo s pomembnimi dokumenti na vozilu. Veter jih je razpihal in čeprav so po uri iskanja in sortiranja večino našli, jih je nekaj odneslo v bližnje odtoke in jaške.
Čeprav je sum spet padel na Kitajsko, četudi RBA uradno ne komentira izvora napadov, pa Kitajci niso prvi v potem pogledu. Rezultati nemškega telekoma namreč kažejo, da daleč največ napadov izvira iz Rusije. Na drugem mestu je Tajvan, sledijo pa Nemčija, Ukrajina, Madžarska in ZDA. Kitajci, ki so redno na tapeti kot največji napadalci, so po tej statistiki šele na 12. mestu.
