Zakaj so solarne elektrarne prava stvar

Popravek, 30.9 sem plačal avans in takrat naj bi se poslala vloga na elektro. Torej bo polnih 6 mesecev mimo.

OK.d je 31. mar 2022 ob 18:50 izjavil:

DarwiN je 31. mar 2022 ob 12:54 izjavil:

Se pravi je do nadaljnjega najbolj smiselen naslednji pristop. Oddaš vlogo za soglasje, s SE projektom pa počakaš. Ko predvidoma kasneje letos objavijo novo subvencijo, imaš soglasje pripravljeno in greš nemudoma v nakup SE.

In koliko časa je lahko soglasje na rezervi?

Bojda propade po dveh letih.

jabe je 31. mar 2022 ob 18:07 izjavil:

Ne, ampak s prvim dnem nisi zacel plusa delati niti s kitajskimi. Resno me zanima, ali pravljici o 40 letih elektro nebes od prvega dne verjames ali jo prodajas?

V čem je problem? Tudi metlo imaš lahko 40 let. Samo vsake pol leta zamenjaš slamo in na vsaki 2 leti štil.

laguna1 je 31. mar 2022 ob 14:12 izjavil:

@daniel.... sosed je dal vlogo za soglasje v začetku letošnjega januarja in je dobil v začetku marca, v začetku aprila bo postavljala elektrarno... in ja, je na elektro mariboru.... tako da, ali je sosed koga na elektru "podmazal", ali pa se je s tvojo kaj redno zapletlo....

Tole je hudo hitro, glede na to da je EM rabil skoraj dva meseca, da je sploh prišel menjat števec.

GenI ga sploh noče (več)dat na podstrešje. Zunaj ali pa v garaži sta bili edini opciji.

DamijanD je 3. apr 2022 ob 17:43 izjavil:

GenI ga sploh noče (več)dat na podstrešje. Zunaj ali pa v garaži sta bili edini opciji.

Ali je problem pregrevanje?

Meni so rekli, da hočejo, da je blizu zaradi vzdrževanja.

Blišč in beda ekosklada
Novih subvencij za sončne elektrarne še ne bo

Četudi bo infrastrukturni minister našel dodatnih 15 milijonov evrov za sončne elektrarne, ta denar še ne bo prinesel novih subvencij, saj v Eko skladu ne premorejo dovolj denarja in kadrov niti za obdelavo vlog iz prejšnjega poziva. Prav tako vlada s tem ne bo rešila naraščajočih težav s priklapljanjem v omrežje.
Potem ko so slovenska gospodinjstva sredi energetske krize ostala brez subvencij Eko sklada za sončne elektrarne, je infrastrukturni minister Jernej Vrtovec te dni napovedal, da bo vlada za ta ukrep zagotovila dodatna sredstva. V četrtek bo na vladi nov program podnebnega sklada in 15 milijonov evrov dodatnega denarja za subvencije za fotovoltaiko, je v ponedeljkovem predvolilnem soočenju na Pop TV dejal Vrtovec.

Minister je dodatna sredstva za subvencioniranje malih sončnih elektrarn napovedal že pred enim mesecem - takoj po objavi Eko sklada, da so jim zaradi izjemno povečanega povpraševanja v treh mesecih pošla že vsa sredstva in da so poziv zato primorani zapreti. A po prvotni Vrtovčevi obljubi o dodatnem denarju in novem pozivu so se na infrastrukturnem ministrstvu zavili v molk. Vse do danes niso odgovorili na vprašanje, kdaj bodo spet na voljo subvencije za sončne elektrarne. Še v ponedeljek, torej isti dan, ko je Vrtovec v večernem soočenju napovedal 15 milijonov evrov za sončne elektrarne, nam na infrastrukturnem ministrstvu glede objave novega poziva za subvencije niso znali povedati nič konkretnega. V zvezi z razpisom Eko sklada vam lahko odgovorimo le, da je v tem trenutku težko napovedati, kdaj točno bo objavljen javni razpis, ker postopki in dogovori še potekajo, so se izgovorili.

Manjka jim denarja in zaposlenih
Težava je v tem, da dodatna sredstva, o katerih govori minister Vrtovec, sama po sebi še ne pomenijo novega poziva in novih subvencij. Na Eko skladu namreč pravijo, da naj bi dodatna sredstva res dobili, vendar hkrati dodajajo, da bodo morali večino teh sredstev porabiti za financiranje že prejetih vlog na nedavno zaprtem pozivu. Čeprav so poziv zaprli že v začetku marca, so namreč na Eko skladu zgolj do marca prejeli več kot 8200 vlog, kar je več kot v celotnem lanskem letu. Sredstva, ki jih imajo trenutno na voljo, so medtem bistveno nižja od sredstev, ki so jih ob manjšem številu vlog razdelili lani - na marca letos zaprtem pozivu je bilo razpisanih za tri milijone evrov sredstev, medtem ko so lani razdelili slabih 12 milijonov evrov.

Poleg tega, da bodo morali večino dodatnih sredstev porabiti za prejšnji poziv, na Eko skladu opozarjajo, da objavo novega poziva v letošnjem letu onemogočajo tudi kadrovske težave. Še več: na Eko skladu ocenjujejo, da brez dodatnih zaposlitev novega poziva v tem letu sploh ne bo mogoče objaviti, saj bodo s trenutno kadrovsko zasedbo leto dni potrebovali samo za obravnavo že prejetih vlog. Ministrstva opozarjamo že ves čas, saj vsako leto dobimo več vlog, vendar posluha za povečanje števila delovnih mest ni, poudarjajo na Eko skladu. Ob tem so postregli s podatki, ki kažejo, da se je od leta 2016 do lani število vseh vlog, ki jih prejmejo, več kot potrojilo, samo lani so prejeli za tretjino več vlog kot leto prej.

Kaj ti bo subvencija brez priključitve
Dodatna težava pri postavljanju malih sončnih elektrarn je prešibko distribucijsko omrežje. Tudi če bi na ministrstvu poiskali še veliko več sredstev - toliko, da bi lahko poleg kritja primanjkljaja dejansko odprli nov poziv s subvencijami za sončne elektrarne in kadrovsko okrepili Eko sklad - številna slovenska gospodinjstva še vedno ne bi mogla ne do subvencije ne do sončne elektrarne. Zakaj? Eden od pogojev za pridobitev Eko skladove subvencije je namreč soglasje za priklop sončne elektrarne na omrežje, pridobitev teh soglasij pa je vse težja. Prvič, ker se s povečanim številom vlog in pomanjkanjem kadrov soočajo tudi elektrodistributerji, kar postopke pridobivanja soglasij podaljšuje. In drugič, ker zaradi prešibkega elektroenergetskega omrežja malih sončnih elektrarn marsikje sploh ni več mogoče priklapljati.

Kot smo v Dnevniku že pisali, elektrodistribucijska podjetja poročajo, da so prisiljena zavračati vse več vlog investitorjev, večino soglasij, ki jih odobrijo, pa izdajo za manjšo proizvodno moč od želene. Na Sodu medtem ocenjujejo, da bodo morali v prihodnje zaradi prešibkega omrežja zavrniti približno 15 do 20 odstotkov vseh priključitev. Petini potencialnih investitorjev torej morebitne dodatne subvencije ne bodo pomagale, če pa svoje sončne elektrarne sploh ne bodo mogli priključiti oziroma postaviti. Ob tem kaže spomniti še, da je vlada to težavo letos še poglobila, s tem ko je s trimesečno zamrznitvijo omrežnine onemogočila vse nenujne investicije v elektroenergetsko omrežje.

Zamude tudi pri energetskih obnovah

Na Eko skladu so v zadnjem mesecu poleg javnega poziva za sončne elektrarne zaprli še nekatere druge javne pozive za naložbe občanov, med drugim poziv za energetsko obnovo stavb. Kje se je zalomilo v tem primeru? Kot pravijo na Eko skladu, so sredstva za ta poziv zagotovljena, vendar poziv še ni bil objavljen samo zato, ker vlada še vedno ni potrdila poslovnega in finančnega načrta Eko sklada za letos, na kar na Eko skladu čakajo že od začetka januarja. Poleg tega, da vlada odlaša s potrditvijo njihovega poslovnega načrta in s tem z zagonom poziva za energetsko obnovo, pa po navedbah Eko sklada odlaša tudi s povečanjem sredstev za ta namen. Kot so nam pojasnili, se poziv financira iz sredstev, zbranih s prispevkom za energetsko učinkovitost, ki bi se moral v skladu s strateškimi dokumenti, kot je nacionalni energetsko-podnebni načrt (NEPN), povečati že lani, a se je vlada temu izognila.
vir;Dnevnik

Kateri grid-tie inverterji so dovolj dobri za Slovenijo? A imamo kakšen seznam modelov? A je na splošno kakšen dokument kjer so vsi ti pogoji napisani?

Temo lahko preimenujemo v: Zakaj so solarne elektrarne nedosegljiva stvar

Res je kar feryz pravi, kam so vse te omrežnine poniknile, zdaj ko je treba pokazat produkt za katerega se plačuje?

Eno vprasanje, kar se tiče soglasja od elektra..to se ne more zgodit, da te zavrnejo in da nimaš možnosti postavit SE? Da bi sosed imel sončno, ti pa ne?

Kar je men fascinantno neumno pri teh soglasjih je:
Dovilimo ti toliko in toliko proizvodnje, par hiš v vasi in konec.
Kaj pa, ko bo sred zime ponoči v istem naselju sleherna bajta vklopila TČ in zraven napolnila EV, pa bo na vseh odjemnih mestih hkrati dosežen maksimum?

To bojo še veselice....

Lahko ti tudi iz prakse povem, doma v hribovski vasici kjer je bilo el. omrežje nazadnje posodobljeno nekje v 80ih za par hiš ki so imele predvsem razsvetljavo in kak elektromotor za cirkular.

potem pa gremo 30 let naprej, hiš postane 2x več, kmetisjtvo se modernizira z raznimi stroji ki rabijo elektriko (recimo sušilne za seno) in podobno. Pa v vasi se pojavi par obrtnikov in nasploh je v vsaki hiši več električne krame.
Situacija je bila na koncu tako slaba da so občasno žmigale luči, ko je napetost tako padla.

Sosed, ki je imel mizarsko delavnico tudi ni več dobil soglasja za povečanje priključne moči. Imel je 3x35A, kar mu je bilo premalo in so mu glako rekli da dokler ne bo novega trafota ne bo nič. Dobil je dve opciji
a) čakat da elektro menja trafo po nekem rednem urniku
b) iz lastnega žepa krit del stroškov in se bo postopek pohitril

Odločil se je za opcijo b, ker sicer ni mogel širiti dejavnosti, pa že tako je imel probleme.

J.McLane je 7. apr 2022 ob 08:05 izjavil:

Res je smešno, tako so previdni koliko gre not v omrežje, na strani porabe jim pa dol visi dokler ne bo prišlo do mrka.

Takle mamo...
Kar delajo je edino omejevanje priklučne moči. Recimo da imš 3x25A in bi rad povečal na 3x35A zaradi obrti/kmetije pa ti ne bodo dovolili, če se že dosega neka meja na TP.

Ampak znotraj tega se pa nič ne omejuje. Lahko cela ulica žge 10kW porabnike celo noč pa ni problema. Dokler ne bo vrglo vn TP

Kako leto še počakat, da se gre v avtonomen sistem SE, torej z lastnimi baterijami in brez priključenosti na elektro omrežje. Tole zdaj je bolj srednja žalost.

Na naši mali "ulici" imamo 14 hiš od tega nas ima 5 TČ. Koliko misliš da to potegne elektrike ko je mrzla januarska noč, recimo -15C.

Sedaj še ni problemov, ampak recimo da še preostalih 9 presedla na TČ.

Mogoče edino to, da bo šla el. tolk gor da se ne bo splačalo na TČ dajat neizoliranih jugo bajt. Od teh 9ih so 4 za vse praktične pomene brez izolacije, preostale pa so neka srednja žalost.

PacificBlue je 7. apr 2022 ob 08:23 izjavil:

Kako leto še počakat, da se gre v avtonomen sistem SE, torej z lastnimi baterijami in brez priključenosti na elektro omrežje. Tole zdaj je bolj srednja žalost.

Tole sedaj je cenovno ugodna opcija za lastnike SE. Ni pa optimalna iz vidika omrežja.

Ojoj, kot da je to pri otočni problem!?
Še eno stikalo dati v glavno omarico.

feryz je 7. apr 2022 ob 08:26 izjavil:

Ampak ključni problem niso SE, ker jih elektro lahko omeji. Problem bodo, če kdaj, EV, ki jih elektro ne more omejiti. Razen tako, da padajo varovalke v transformatorju ven. In cele ulive brez štroma.

Direktno omejiti se res ne da. Ampak po pripovedovanjih kolega, ki dela nekaj na temo pametnih omrežij, obstajajo države/regije kjer se porabljena elektrika plačuje ne samo po hWh ampak tudi po trenutni moči kW.

Torej 100kWh kjer si ves čas vlekel 2kW moči stane X
100kWh kjer si vlekel 10kW pa stane 3X.

In ker je tako velika razlika v ceni potem ljudje vgrajujejo pametne polnilne postaje, bojlerje, ...
Tista pamet poskrbi da porabnik potem komucira distributerjem in porablja štrom glede na neke preference uporabnika in glede na ceno. Cena odraža tako stroške proizvodnje, kot tudi trenutne obremenitve omrežja.
Torej če je višek proizvodnje in ima omrežje prenosne kapacitete na volj, strošek elektrike pade in tvoj bojler bo začel greti na polno, pa avto se ti bo filal. Ko cena proizvodnje naraste ali pa se omrežje zafila pa se to izklopi.

Pravi, da je povpraševanje po tem noro, ne vem pa za kateri trg delajo.

Ne more biti avtomatsko, ker je smisel otočne, da laufa takrat, ko omrežja ni.

Avtomatsko se odklopi, da, ampak po hiši je pa še vedno elektrika.

Ampak po pripovedovanjih kolega, ki dela nekaj na temo pametnih omrežij, obstajajo države/regije kjer se porabljena elektrika plačuje ne samo po hWh ampak tudi po trenutni moči kW.

Ja pa kaj še, 30 let plačujemo priključno moč 7-10-15 kw, ki je kao garantirana, oni ne vlagajo v kable nič, čeprav se stalno priključujejo nove hiše, ki spet to plačujejo, potem pa začnemo zares v večini uporabljat 5 kw, niti ne 7, bi pa morali to naenkrat ekstra plačevat. Lahko jim samo fakiča stegnem...
Recimo ena ulica, cca 20 hiš, poraba jurja elektrike na leto povprečno, to je 10 jurjev omrežnine na leto. Odkar se spomnim niso dirali nič, morda kakšno razdelilno omarico na 20 hiš zamenjali. Kaj smo dobili za to v zadnjih 30 letih, in za zadnjih 300 jurjev omrežnine? Zdaj pa hoče nekdo elektrarno, pa ne more. Ko bojo štromarji začeli pretiravat, se bojo začela postavljat vprašanja...

Utk je 7. apr 2022 ob 08:46 izjavil:

Ampak po pripovedovanjih kolega, ki dela nekaj na temo pametnih omrežij, obstajajo države/regije kjer se porabljena elektrika plačuje ne samo po hWh ampak tudi po trenutni moči kW.

Ja pa kaj še, 30 let plačujemo priključno moč 7-10-15 kw, ki je kao garantirana, oni ne vlagajo v kable nič, čeprav se stalno priključujejo nove hiše, ki spet to plačujejo, potem pa začnemo zares v večini uporabljat 5 kw, niti ne 7, bi pa morali to naenkrat ekstra plačevat. Lahko jim samo fakiča stegnem...

Jaz ti samo povem kako imajo v tujini. Ne pravim da sem navdušen nad tem ali da podpiram.

Čeprav realno gledano je res verjetno lažje te največje porabnike spraviti na neko "pametno omrežje", kot 3x predimenzionirati omrežje samo za to da se pokrije špice, ki mogoče trajajo 2 ali 3% časa.

l0g1t3ch je 7. apr 2022 ob 08:51 izjavil:

Jaz ti samo povem kako imajo v tujini. Ne pravim da sem navdušen nad tem ali da podpiram.

Čeprav realno gledano je res verjetno lažje te največje porabnike spraviti na neko "pametno omrežje", kot 3x predimenzionirati omrežje samo za to da se pokrije špice, ki mogoče trajajo 2 ali 3% časa.

Če imaš elektrarne v naselju špice sred poletja trajajo vsak dan po 10 ur.
Ponoči se polnijo avti.
Pozimi ponoči se polnejo avti in brnijo TČ. Jebiga, pri minus 15 bojo brnele na polno, v službo zjutraj bo pa vseeno treba. Lahko to zaračunaš ekstra ne vem kolk, ampak brez kablov bo nazadnje nekdo ostal na mrzlem. Čeprav plačuje. Ali pa celo naselje, če bo vse ven vrglo.
Tega ne boš rešil s pametnim omrežjem. Je treba kar lepo položit kable.
Če zdaj recimo dovolijo SE nekje, 100 metrov dalje pa ne, ker je na drugi liniji, pomeni, da so omejitev lokalni kabli. To zaračunavanje bi pomagalo, če bi bila omejitev nek glavni transformator, daljnovod ali pa celo proizvodnja elektrike. Če so pa problem že lokalni kabli, pa dvomim da to kaj pomaga.

Elektrodistributerji bi recimo lahko s postavitvijo zalogovnikov poleg trafotov rešili kup problemov, vključno z menjavo kablov do določene točke. Ampak zelo verjetno bodo ta strošek raje prepustili končnemu uporabniku, ker razen če se baterijski zalogovniki ne bodo strašansko pocenili, potem boš vsaj pozimi lepo odvisen od javnega omrežja. Moj primer recimo, poraba pozimi 1MWh, proizvodnja 300kWh, to lahko traja tudi dva meseca zapored. Se pravi da bi moral praktično 3x povečati SE in še zalogovnik vsaj 100kWh, da bi lahko bil neodvisen.