V Google prihaja Ray Kurzweil

Leta 1999 si je predstavljal avtomobile, ki vozijo sami, in telefone, ki odgovarjajo na vprašanja

Pismo...sj ne da smo si vse to predstavljal ze 30 let nazaj ampak OK.

Glugy je 17. dec 2012 ob 02:49 izjavil:

a mi lahk en čist po kmečk pove zakaj je on tok pomembn človk? pa kaj bo zdej googlu prispeval? a to je mišljen da bo pol za prevajanje ful dobr k bo do pikice vsak jezik znal v strojni jezik prevest in pol bomo končno dobil en dobr google translate?

A ni ze zdej "dobr" :)

vidz81 je 17. dec 2012 ob 14:57 izjavil:

Jaz bi se strinjal s tezo, da je za razvoj normalne inteligence potrebno telo. Možgani so del telesa, vsi živci imajo točno določeno mesto, povezavo med čutili in možgani. Kako naj računalnik, ki ima ogromno senzorjev oceni pomembnost dražljaja v vsakem senzorju?
Človek sprva prepozna le motne oblike, sproži reakcijo smeha, če vidi dve črni piki na okrogli žogi, potem dobi hrano ipd, je v stalni povezavi s starši, jih posnema, se od njih uči, počasi sestavlja kompleksno sliko sveta. Če bi na računalnik le nekaj skopiral z drugega računalnika, ali bi imela enake senzorje na enakih mestih ?

Misel o milijardi senzorjev po svetu je seveda mamljiva, ampak ali je človek sposoben narediti že manj kompleksno umetno inteligenco, recimo na nivoju psa ali mačke? Ali obstaja tak robot, ki bi se v vsaki situaciji odločal in ravnal enako kot (povprečen) pes. Če človek česa takega ni sposoben, potem ne vem kako lahko razmišlja o neki umetni superinteligenci?

možgani operirajo z nediskretnimi podatki iz okolja. če te podatke učinkotivno transformiraš v diskretne, jih bo precej manj. v bistvu tudi možgani to počno - v očesu recimo imamo ogromno število senzorjev, ki stalno prejemajo zvezen signal, možgani pa potem to preuredijo v diskretne pojme, ki jih ni tako veliko, sploh potem ko gre zadeva v long-term spomin se poreže veliko stvari, da ostane zgolj majhen opis nečesa. enako je z drugimi čutili, samo da je tam podatkov še manj, ker je jasno vizualni del najpomembnejši pri človeku.

zato ne rabiš štartat z milijardo senzorjev, ampak lahko štartaš s precej manjšim številom diskretnih vhodnih podatkov. ampak za to, da ai-ju ti podatki kaj pomenijo, more met zgrajeno kompletno strukturo znanja. če ima tak ai še prepoznavanje naravnega govora, mu lahko podatke podajaš direktno prek teksta, kar je zelo malo informacije

jype je 17. dec 2012 ob 15:24 izjavil:

Looooooka> Pismo...sj ne da smo si vse to predstavljal ze 30 let nazaj ampak OK.

On si je predstavljal precej bolj tehnično natančno.

Jaz tudi.
KITT @ Wikipedia
Kot vidis so bile ze pred njim in dejansko izvedbo ze specifikacije za verzijo 2.0 (KARR) :D

Svet delnic in velikega posla je tudi psihologija in masovna psihologija. Če pariš dva zanimiva brandname-a, se pričakuje na določenem področju ne samo napredek, ampak tudi povečanje stav in vložka.

Nekaj, kar ne morem da bi bil tiho. Bog mi je priča, da sem nekako vendarle znal tudi cinično gledati na ves ta transhumanizem (na vse pravzaprav:), ampak ko sem včeraj pozno, ali dane zgodaj gledal neko Kurzweilovo predavanje iz leta 2010, se mi je zazdelo, da se ta človek res ne stara več Fuck! Res.....


In ja, ti možakarji imajo par težkih, ampak tehnično vendarle precej podkovanih (z gadgeti, ki se na poti realizirajo!) revolucij v načrtu, tako da je težko biti trezen, zazrt v prihodnost in na vse skupaj odmahniti z roko.

Je pa seveda tudi druga skrajnost, vse nekritično peljati, podobno nesmiselna

7982884e
možgani operirajo z nediskretnimi podatki iz okolja. če te podatke učinkotivno transformiraš v diskretne, jih bo precej manj. v bistvu tudi možgani to počno - v očesu recimo imamo ogromno število senzorjev, ki stalno prejemajo zvezen signal, možgani pa potem to preuredijo v diskretne pojme, ki jih ni tako veliko, sploh potem ko gre zadeva v long-term spomin se poreže veliko stvari, da ostane zgolj majhen opis nečesa. enako je z drugimi čutili, samo da je tam podatkov še manj, ker je jasno vizualni del najpomembnejši pri človeku.

zato ne rabiš štartat z milijardo senzorjev, ampak lahko štartaš s precej manjšim številom diskretnih vhodnih podatkov.

To je res, ampak v naravnem svetu imajo ponavadi inteligentna bitja (delfini, sloni, opice, ptiči) dokaj velik nabor senzorike na podlagi katere obstaja kompleksno poenostavljanje (težko je predvideti ali se bo opica odločila, da je eno jabolko zrelo, nestrupeno, prava vrsta, itd...za prvo pravilno določitev je rabila dokaj dobre senzorje, potem je to lahko poenostavila na "užitno", če pa bi bilo to jabolko za 1/100 odtenka bolj zeleno, pa bi lahko vsebovalo malo preveč toksinov pa bi bilo "neužitno").

ampak za to, da ai-ju ti podatki kaj pomenijo, more met zgrajeno kompletno strukturo znanja. če ima tak ai še prepoznavanje naravnega govora, mu lahko podatke podajaš direktno prek teksta, kar je zelo malo informacije

To se mi zdi problematično: "mu lahko podatke podajaš direktno prek teksta, kar je zelo malo informacije".
To pomeni, da AI ne bo imel lastne osnovne predstave, ampak tekstovno podano od zunanjega podajalca - človeka, ki mu bo lahko podajal, karkoli bo hotel, ne nujno resnično, ne nujno logično konsistentno z obstoječimi asociacijami...

Baje so Maji svoje svečenike zapirali v jame, da niso imeli stika z zunanjim svetom in jim novice le posredno prinašali, da so se lahko res osredotočali na vse te informacije in jih sprocesirali. Ampak preden so šli v jamo so bili zunaj jame. In učili so se od ljudi, ki so imeli podobno senzoriko za dojemanje sveta, torej so bile tudi informacije, ki so jih podajali že "predprocesirane". Ljudje imamo posebne t.i. zrcalne nevrone s pomočjo katerih lahko zapopademo obnašanje in dejanja drugih ljudi in jih lahko takoj posnemamo (to imajo vse razvitejše opice od orangutana do šimpanza; morda si že slišal o orangutanu, ki je s koščkom žice redno uhajal iz svoje kletke v živalskem vrtu). Od koga bi se učila AI?
Mislim, da si večina računalničarjev predstavlja, da je AI dober algoritem, ki ga zaženeš in potem dela in se uči. Tega v naravnem svetu ni, vse se začne z delitvijo in diferenciacijo celic, ki so povezane v delovanju. Organizem počasi raste in se uči in vsak je samosvoj in drugačen.

Samo če misliš, da so tam v jamah kaj pametnega pogruntali, se seveda motiš.

Baje so pogruntali marsikaj v zvezi z astronomijo ipd. Kakšen študent gre tudi v knjižnico študirat, če je v študencu preglasna žurka...

No jedro bolj splošnega sporočila Kurzweila niso toliko same tehnikalije, ki jih dobi od znancev direktno..iz literature in svojega visokega IQ in študioznosti...ter nemara ekstremno zdravega način življenja in kot milijonarju, okolja...ne v vsem tem je precej poljuden in zato popularen. Hitro tudi spregleda strah v očeh biologov, ali izdelovalcev čipov, ko ti naletijo na nepregledne ovire.

On ima 'law of accelerating returns', ki naj bi se odražal praktično povsod.

Tako na zmogljivosti računal, kot na celotni ekonomiji.

Tu pri ekonomiji pa zadnje čase ne izgleda preveč dobro...ampak cifre in logaritemske skale pa še vedno držijo do leta 2000 popolnoma. Tako da eksponencialna rast, ki pa je za hudiča nekako nočemo niti videti...niti predvideti...ker je vse in ne samo ekonomija naravnana po principu omejenih resoursov (v principu, čeprav potem limito skoraj vse veje (keynesiska, klasična, rikardijanska) potem vendarle raztegujejo,....ampak po domače, če ena stvar ni v pravem času dostopna po potrebah eksponencialne rasti, se cela rast efektivno potem spači, prepogiba in nazadnje vrne s silo protiakcije?

Družba velikega obilja, ima po naravi reči, neke sorte komunizem. Ker se ji splača! Vsem praktično

Ali pa tudi ne

Ima lahko recimo kup seksualnih in drugih tabujev, posledično od osebnih do kolektivnih nevroz, pohlepa brez konca kot pozitivne lastnosti in motorja ekonomije. In tako dokler se ne sesuje v fašizem, ali socialistično diktaturo.

Ti dve sta lahko tudi stabilni in trajata precej dolgo,...če ni nekih norih zavojevalskih in uničevalnih teženj po sosedih.