Slovenija in samozadostnost

Skoraj nič.

Trenutno kakih 10% pomoje.

od naštetega smo še najbolj samozadostni na področju energetike (šoštanj, JEK, veriga HE), vse ostalo pa glede na površino in število prebivalcev niti teoretično ni možno.

Eno oddajo sem gledal na to temo glede pridelave hrane. Za časa juge smo imeli bajo zelo daober namakalni sistem. S prihodom v EU in (takrat) poceni hrano, pa je vse šlo v maloro.
Me pa zanima kolikšen teoretični izplen hrane lahko imamo glede na obstoječe kmetijske površine...

33% je teoretična max ali trenutna?

20 let nazaj je imela RS 80% samozadostnost na področju hrane??? Kak vir za tole?

v primeru kakšne krize, ki bi zahtevala samozadostnost, bi imeli 100% pokritost vsega... prej ko slej

Loocas, nekaj takega kot je imela Kuba.

Zakaj se sploh ukvarjati s tem vprašanjem?
Če lahko v zameno za izvoz dobiš uvoz, potem smo kul.

Vprašanje je, koliko ljudi je pripravljeno delat na kmetiji zato da zagotovi Sloveniji samooskrbo z hrano in za kakšno ceno seveda.

Tudi če v danem letu zagotovimo 100 % samooskrbo, pride sušno/toče polno leto in gre samooskrba po gobe. Podobno je s hidroelektrarnami.

Podatki ELES-a o uvozni odvisnosti električne energije:

Vir: http://www.eles.si/files/eles/userfiles...

Popolna samooskrbe v smislu da hrane ne bi uvažal, je danes praktično nemogoča.
Ker določene stvari pri nas ne rastejo, recimo banane in podobno, poleg tega eni hočejo jest na primer češnje sredi zime.
Ampak se pa da zadevo kljub temu precej dvignit.
Sicer pa smo pri jabolkih tudi nad 100%, jih izvažamo celo v Dubaj.

Ali pa gradijo gor bajte, firme, trgovske centre...

Malo sem šel računat, kakšne površine bi morali imeti obdelane, da bi bili 100% zamozadostni.
Našel sem podatek, da v SLO pridelamo tam okoli 5ton žita na hektar na leto. Polnozrnato žito ima okoli 3,3kcal/g v obliki OH in beljakovin, torej lahko 1 obdelani hektar preživi okoli 20 povprečnih ljudi, ki bi jedli samo to žito.
Torej za 2mio Slovencev bi rabili 100.000ha takih obdelanih polj, kar je kvadrat s stranico 32km.
Toliko za predstavo, kaj je minimum. Seveda to v primeru, da bi bili vsi vegani in ne bi gojili živine. V primeru vsejedcev, bi se ta povšina krepko povečala.

Glede elektrike - popolnoma samozadostni smo še manj, kot kaže zgornji ELES-ov graf. Tam je všteto še pol nuklearke (pol je hrvaške energije) in vse TE, ki kurijo indonezijski premog. Uran in indonezijski premog sta uvožena.
Dejansko smo samozadostni le s TEŠ in HE.

ampak v višjem kakovostnem razredu, gospodarska živila pa naj se na veliko uvaža od tam, kjer so trenutno najcenejša.

Razmišljaš samo za 5 minut naprej, tako kot večina naših politikov, kaj bo potem, ko bo dobavitelj gospodarskih živil nategnil cene v nebo ali preprosto ne bo več dobavljal ?

Zakaj misliš da so Angleži v 80% rangu samooskrbe in bi radi šli še gor ?

amigo_no1 je 4. okt 2012 ob 10:46 izjavil:

Zakaj misliš da so Angleži v 80% rangu samooskrbe in bi radi šli še gor ?

zakaj pa ti misliš da so v takem rangu?

Official statistics indicated that Britain's self-sufficiency – the measure of how much of the food eaten in Britain is grown here – is 58.9 per cent. The last time the country grew so little of what it ate was in 1968.

vir: the telegraph

ali pa farmers weekly, ki je spravil skupaj zgodovinski pregled

fosil je 4. okt 2012 ob 10:54 izjavil:

Tukaj so podatki glede posameznih kategorij, gre pa takole:
o zelenjava 37,6%
o pšenica 49,5%
o žita (vsa) 55,8%
o krompir 63,6%
o med 73,9%
o meso (skupaj) 83,0%
o mleko 116,5%
o jabolka 121,6%

To se da vse spravit nad 100%, samo cene morajo it dovolj gor. Dokler pa ne gredo, je pa brezveze doma vzgajat za višjo ceno.

Dokler se bodo v Sloveniji najboljše kmetijske površine pozidane z hišicami, kmetijske pvršine pa se selijo v gričevnate predele, kjer se stroški obdelave zemlje večajo in je primerno samo za živinorejo. V tem primeru težko govorimo o samozadostnosti poceni hrane.

timberjack je 4. okt 2012 ob 14:57 izjavil:

Dokler se bodo v Sloveniji najboljše kmetijske površine pozidane z hišicami, kmetijske pvršine pa se selijo v gričevnate predele, kjer se stroški obdelave zemlje večajo in je primerno samo za živinorejo. V tem primeru težko govorimo o samozadostnosti poceni hrane.

Ne vem od kje ti tak primer, pa tudi če kje obstaja je bolj izjema kot pravilo. Večina obdelovalnih površin je še vedno tam kjer so bile, le da so sedaj travniki. To pa se zelo hitro spremeni če se en traktor s plugom zapelje čez.