Ročna ura

Še enkrat grem čez vse James Bond filme in mi je bila Omega Seamaster Diver 300M 2531.80 tako všeč, da sem se odločil, da privarčujem 3000EUR. V bistvu mi je ta še najbolj všeč od vseh Omeg in Rolexov, pa začuda najcenejša.
En dan prej sem gledal GoldenEye v katerem je Quartz 2541.80.00. Ampak sem rekel, da če že dajem 2000EUR, da vseeno če 3000EUR.

V bistvu moja pot niti ni mogla iti drugam, ker kitajskih ur imam že okoli 70. Kar je pa že veliko preveč, povečini jih itak nosiš ene 10 najljubših.

Seiko, Casio, Citizen.

Seiko Presage linija je top. Lahko nosiš kot dress watch na usnjenem pasu ali malo bolj športno na zapestnici ali celo kakšnem nato strapu.

Od Citizen poglej serijo Tsuyosa.

Orient Bambino je čisti dress watch s solidnim mehanizmom in kvalitetno dokončanim ohišjem.

Za 500€ bi jaz pogledal še za kakšnim Tissotom (Gentleman, Le Locle).

Če so ti všeč mikrobrandi in bauhaus oblikovanje se splača pogledati tudi Sternglass (https://www.sternglas.com/). Quartze dobiš za okoli 200€.

tissot la locle automatic mi je s fi40 in debelino 10 prevelika...

pač nekaj pametnega za okoli 500€. morda mehansko.

Mehansko, da je tanjša od 10 mm in manj kot 500 evrov, itak težko dobiš.

Imam eno kitajsko z mikro-rotorjem, ki je 9,75 mm. Pred tremi leti je bila na Kickstarterju za 370 evrov, takrat kot menda sploh prva s tem kitajskim mehanizmom. Druga njena posebnost je številčnica iz aventurinskega stekla (verjetno sicer neka plastika s takim videzom).



Sem gledal sedaj in nekdo jo na ebayu prodaja za 1100 dolarjev
https://www.ebay.com/itm/395685879595?_...
Ura drugače ni nič zelo posebnega, jo bom za hec dal na ebay, me prav zanima, če jo lahko prodam za recimo 700 evrov.

hvala fantje za predloge.
to sicer ni projekt za to leto, ampak sčasoma si bom eno takšno uro moral nabaviti.

Zakaj "microbrand"? V teh cenovnih razredih dobiš veliko zanimivega pri firmah z ugledom in poreklom. Oziroma podvprašanje, kaj vse je zate "microbrand"? So to Steinhart, Laco, Ball, Christopher Ward...?

Pa malo bolj natančno moraš opredeliti svoje želje (ali vsaj kaj že imaš), ker na slepo svetovati nima smisla, je preveč različnih ur.

Recimo do 1000 evrov kitajski tourbillon.



Do 5000 evrov Ball Roadmaster Ocean Explorer, z mesečevimi menami, plimo/oseko in tritijevo osvetlitvijo.


Preden napišeš, da ti predloga nista všeč, preberi še enkrat prvi del odgovora.

MikeRotch je 28. okt 2024 ob 13:57 izjavil:

Pa brand sam po sebi ima bogato zgodovino (1891) in zanimivo zgodbo.

Meni je Ball zelo všeč, imam štiri

Ampak pljuni istini u uči - z "zgodovinskim" Ballom ima sodobni skupno samo ime.

Ball je bila znana in ugledna ameriška znamka (žepnih) ur. Zlata leta Balla so bila konec 19. stoletja in v začetku 20. stoletja. Ampak njen zaton se je začel že pred skoraj sto leti, recimo tamo okoli leta 1930, ko so žepne ure prišle iz mode. Nekje do leta 1970 je Ball še životaril, bolj na račun stare slave, potem je pa utonil v pozabo.

Pred kakšnimi 30 leti je v ZDA študiral sin bogatega hongkonškega trgovca z urami (ki je bil pred tem ugleden trgovec z urami v Vietnamu, in je v Hongkong prebežal pred komunisti). Ta sin je bil tudi ljubitelj železnic in je tako prišel v stik z urami Ball (ker so bile to zaradi svoje natančnostni standardne "železničarske " žepne ure). Ko se je pozanimal o znamki, je ugotovil, da že nekaj let ni več registrirana. In jo je, v sodelovanju z očetom, registriral ter obudil v življenje.

Njegov oče je v Švici pred tem že kupil (oziroma obudil v življenje) eno nekoč znano znamko, Juvenia. Ball je tako postal švicarska znamka (v kitajski lasti), na istem naslovu kot Juvenia.

Skratka, sedanji švicarski Ball ima s propadlim ameriškim skupno v bistvu samo ime. Ampak za razliko od podobnih primerov novodobnih obuditev nekoč uglednih znamk, ki samo izkoriščajo slavno ime, so se lastniki Balla malce bolj potrudili z nadaljevanjem tradicije. Navezali so stike z družino Ball oziroma potomci ustanovitelja znamke, zbrali veliko zgodovinskega materiala in eno od svojih kolekcij - Trainmaster - posvetili železnici.

Z enim trainmasterjem (model 60 Seconds) se je pred leti v bistvu tudi začelo moje zanimanje za ure.

Posebnost te ure so številčne oznake za vseh 60 minut, kar je bila nekoč posebnost "železničarskih" žepnih ur. Taki številčnici pravijo montgomeryjeva številčnica.

Blancpain AFAIK nikoli ni nehal obstajati.

Je treba ločevati med znamkami, ki so menjale lastnike, morda tudi za nekaj let nehale z lastno proizvodnjo, ampak nikoli niso povsem ugasnile, in znamkami, ki so ugasnile, šle v stečaj in bile izbrisane iz registrov.

Pri čemer je nekaj znamk, ki so ugasnile, prenehale s proizvodnjo, šle v stečaj, ampak niso bile izbrisane iz registrov, ker je v stečajnem postoku nekdo kupil blagovno znamko in plačuje njeno registracijo (z mislijo na obuditev znamke). Temu bi lahko rekli znamka v hibernaciji.

S tem, da je za nekatere obujene znamke težko ugotoviti (samo z guglanjem), ali so imele vmes kakšno "luknjo", ko je bil stik s preteklostjo popolnoma prekinjen (se pravi, niso bile registrirane, niso imele lastnika), ali pa so bile samo "hibernirane":

Recimo Darwil je bila nekoč najbolj priljubljena znamka švicarskih ur na Balkanu. Moja prva ura je bila Darwil. Ampak je pred kakšnimi 30 leti ugasnila, sedaj pa je znova obujena. Še pred kakšnimi 10 leti o njej ni bilo ne duha ne sluha, tako da ne vem, ali je ob stečaju prvotnega Darwila kdo kupil blagovno znamko, ali pa jo je pred nekaj leti na novo registriral.

https://www.darwil.ch/watches/all/

Na Hrvaškem je recimo nekdo pred leti "skopiral" Darvil (malce drugačna krona za logo in enojni V v imenu)
https://www.darvil.hr/

Po tem bi morda lahko sklepali, da je bil originalni Darwil ves čas registriran, četudi neaktiven.

Od priljubljenih (sedaj bolj znanih) znamk je Ball eden od najbolj znanih primerov, ko je bil stik s preteklostjo povsem prekinjen.

Še precej bolj znan primer je A. Lange & Söhne, ki je nehal obstajati 1948, ko so v Vzhodni Nemčiji nacionalizirali večino podjetij. Znamko so obudili leta 1990, ima pa, kljub 40-letni "luknji", stik s preteklostjo, ker jo je registriral potomec ustanovitelja, in je njen sedež tam, kjer je bil tudi v preteklosti (Glashutte).

Problem je, ker je za precej teh obujenih znamk težko vedeti, kakšna je njihova dejanska povezava s preteklostjo. Na uradni spletni strani se seveda vse hvalijo s tradicijo in poreklom in nikjer ne priznajo, če je znamka nekoč vmes povsem ugasnila.

So pa primeri bolj znanih znamk, ki so vmes povsem ugasnile, precej redke, ker se je skoraj vedno našel kdo, ki je na stečajni razprodaji kupil blagovno znamko.

Drugače je pa "kvarčna kriza" v začetku 70ih let povzročila, da je le malo švicarskih (in nemških in ameriških) znamk, za katere bi lahko rekli, da imajo povsem kontinuirano zgodovino (lastnika, tovarno...). Tudi recimo Longines in IWC niso več znamke, kot so bile pred 60 leti.