Rojevanje

Glede na to, da je porod nekaj najbolj naravnega na svetu, mi ni jasno, kako eni lahko to reč zakomplicirajo do onemoglosti.

Če si prvič soočen s porodom, je zadeva zagotovo divja mešanica emocij, strahov, adrenalina, pa tja do panike. Vsak stvar malo drugače doživlja, ampak ne poznam ga, ki se ga stvar nebi dotaknila.

Eni moški niti za hip ne pomislijo, ali bi bili poleg ali ne, drugi pa nekaj mečkajo in se potem na koncu nekako pustijo prepričati naj bodo poleg, češ da se tako spodobi, da bodo v oporo, itd. Jaz temu nasprotujem. Če sam od sebe ne želiš biti poleg, potem naj gre raje njena mama zraven. Izsiljene reči nikoli niso dobre, še najmanj kar rabi porodnica, pa je en sitnež, ki ves čas ponavlja 'kaj mi je bilo to treba' ali pa tam nazadnje še skupaj zleze.

Ko greš drugič zraven, že nekako veš, kako bo stvar potekala in kaj lahko pričakuješ, ponavadi pa gredo stvari bolj gladko, tudi sproščenost je večja.

V tretje.... si pa že veteran, ni več nobene panike, in se smehljaš tisti, ki se v to podajajo prvič.

Ne bom pa razumel kaj vraga eni počno, da zlezejo skupaj. Kdo te pa tera, da rineš nos ke, kjer bi lahko videl kaj takega, kar bi te 'podrlo'? Vsedeš se k porodnici, da jo gledaš v oči in obrneš hrbet ostalemu dogajanju. Tam si za oporo, ne pa da boš nadomeščal babico, pasel lastni firbec, na koncu pa še kakšno paniko zganjal.

Tista fora s porodnimi načrti je pa sploh genialna. Ne vem, kako si eni mislijo, da bojo kar nekaj planirali, kar se planirati ne da. Me prav nič ne čudi, da gredo babicam lasje pokonci, ko se tam prikaže kakšen velebrihtnež s porodnim načrtom v roki. Porod je stvar, ki se razvija in poteka po svoji poti, ki jo ne moremo v naprej predvideti. Če to skušamo podrediti nekemu planu, bomo v vso zadevo vnašali samo še dodaten nepotreben stres.

Se pa tudi vidi pri osebju v porodnišnici, da lažje dela s porodnicami, ki so že kdaj rodile, kot s tistimi, ki so prišle prvič roditi. Pri tretjem porodu se mi je zdelo, kot da smo vsi skupaj bili nekakšna ekipa, pa dosti bolj po domače je šlo vse skupaj.
Prvič si pa ti ves zmešan pa paničen, bi najraj imel babico ves čas zraven, da ja ne bo kaj narobe šlo, osebje pa po drugi strani tudi bolj pod stresom, ker jim greš na jetra, ko delaš paniko za prazen nič.

Da bi pa s kamero skakal tam okoli pa nekaj snemal, se mi zdi pa (sorry jype) rahlo bolano. Če se ne snemam med sexom (da bi potem analiziral a je trzala z mezincem ali ne?), potem tega tudi ne bom počel med porodom. Meni se to zdi, kot da potem nisi razumel, čemu si sploh tam zraven.

Šimpanz je 13. avg 2012 ob 15:28 izjavil:

Kolega je hotel slikati, ko otrok pogleda na svet pa je to opazila njegova (v agoniji), pa je zagrabla fotkota pa mu ga vrgla v zid. Prav mu je kaj ji je pa hodil preblizu.

Midva sva zmenila, kaj se sme slikati in kaj ne že davno pred porodom, tako, da ni bilo zapletov. Je pol kar sama poskrbela, da je bila baterija polna ;)

> Me prav nič ne čudi, da gredo babicam lasje pokonci, ko se tam prikaže kakšen velebrihtnež s porodnim načrtom v roki.

No, midva sva se glede tega tudi prej zmenila oz. mi je draga povedala, kakšne so njene želje. Le-te smo babici na začetku povedali. In dodali, da so to želje in da se zavedamo, da je realnost potem tudi drugačna. Njene želje je upoštevala po najboljših močeh. Vsaj občutek sem imel tak.

NeMeTko> skakal tam okoli pa nekaj snemal, se mi zdi pa (sorry jype) rahlo bolano.

Jaz sem za potrebe analize snemal že marsikaj. Če boste pridni, bom tudi kaj objavil.

Tole

Glede na to, da je porod nekaj najbolj naravnega na svetu,

in tole

vso veličino izjemnega TRENUTKA.

ne gre skupaj.

@jype -tvojo zadnjo izjavo razumem, kot da jemlješ porod kot nek 'postopek', ki ga naštudiraš in 'opraviš'.

Sorry - kje je pa tu kakšna emocionalna komponenta? Se tebe ni dotaknilo v duši, v srcu al kjerkoli drugje, kot na prožilcu kamere, da si postal oče drobnemu bitjecu?

Ne gre se za tehnično iztiskanje nekega ploda čez porodni kanal - gre se za novo življenje, ki je plod tebe. Gre se za ....ne znam opisati s pravimi besedami. Ampak res mi je žal zate, če teh občutkov nisi doživel.

Jaz se sicer nimam za romantika, pa tudi ne za nekoga, ki bi ga čustva metala iz ene skrajnosti v drugo.

Toda rojstvo in smrt lastnih otrok ne bom nikoli videl kot 'tehnični dogodek'.

Ne vem, če je nekdo zdravnik, potem morda še razumem, da lahko na tak dogodek gleda zgolj s tehnične plati - vendar si tega zdravnika nikoli nebi želel za osebnega zdravnika.

Če še ne veš, empatija ne izključuje treznega ravnanja.
Ravno tako brezčutnost ne zagotavlja strokovnosti.

Zdravnik, ki so mu pacienti zgolj številke, pa je že zdavnaj zamudil vlak, da prepusti delo s pacient nekomu drugemu, sam se pa poda na področje raziskovanja ali patologije.

Ne vem, kaj boš svojemu otroku odgovoril, ko te bo vprašal "Oči, kaj si čutil, ko sem se rodil?".

Upam, da se mu boš zlagal, in mu ne boš tvezil, kako vse skupaj ni bilo nič posebnega, ker si se prej dobro o vsem podučil.

Mislim, da je bila tema o tem, ali naj bo moški prisoten ob rojstvu ali naj gre raje v gostilno počakat.

Seveda imaš pravico, da stvar jemlješ, kot da si se z dekletom odpravil v mesnico po dve kili govejega mesa, vendar mislim da ni prav, da skušaš bodočim očetom prikazovati porod v tej luči. Nazadnje bo še kdo pomislil, da mora imeti slabo vest, ker je občutil neizmeren ponos in srečo, ko se mu je rodil otrok.

Ne, jype, ni se šlo za noben šov - šov je, ko prideš v porodno in se obnašaš, kot da bolje veš od babice, kaj se ima za dogajat, ne pa to, da te rojstvo lastnega otroka navda s čustvi. Koristno? Je res na mestu govoriti o koristnosti čustev sreče in ponosa v tem trenutku?

NeMeTko> Je res na mestu govoriti o koristnosti čustev sreče in ponosa v tem trenutku?

Ja, je.

NeMeTko> in se obnašaš, kot da bolje veš od babice

Čeprav več in bolje vem od babice, se kljub temu nisem tako obnašal.

NeMeTko> ni se šlo za noben šov

Kaj pa je to drugega, če moraš širnemu svetu razlagati o neizmerni sreči in ponosu in celo soditi ljudi, ki se ne strinjajo s takim odnosom?

NeMeTko> Seveda imaš pravico, da stvar jemlješ, kot da si se z dekletom odpravil v mesnico po dve kili govejega mesa, vendar mislim da ni prav, da skušaš bodočim očetom prikazovati porod v tej luči. Nazadnje bo še kdo pomislil, da mora imeti slabo vest, ker je občutil neizmeren ponos in srečo, ko se mu je rodil otrok.

Vsakič, ko nekdo izpostavi očitne nesmisle kulture in tradicije, se potem nanj vsujejo očitki. Eni rečejo, da nima empatije, drugi pravijo, da se obnaša kot da je šel po dve kili govejega mesa, spet tretji pa trdijo, da hoče bodočim očetom prikazati porod za tisto, kar v resnici je, kar naj bi bilo narobe.

Če bo imel kdo slabo vest, ker je ponosen na rojstvo otroka, je to ravno toliko nesmiselno, kot če je nekdo ponosen na rojstvo otroka. Tisto, na kar je moški lahko ponosen, je odgovoren odnos do partnerke, otroka in skrbi za njuno okolje pred, med in po porodu, pa seveda na vzgojo, ki terja precej več dela in požrtvovalnosti kot zgolj oploditev in čakanje na porod.

Torej po tvoje je tudi ok, ko boš nekoč v bolnici na smrtno postelji, če bodo tvoji otroci rekli 'ja pa kaj, sej ni ne prvi ne zadnji, ki se bo stegnil - dejte me poklicat, ko ga bo treba zagrebsti'.

Tako hladno se namreč sliši tvoja interpretacija 'doživljanj' ob porodu.
Upam, da to nisi tako mislil, in si zgolj ustvaril tak vtis zaradi nespretne izbire besed.

Pa ne mislim več komentirati tvojega klinično hladnega brezčutnega odnosa do življenja.
Ti si povedal svoje, jaz moje videnje.
Škoda le, da se ni še kdo drug pridružil in povedal, kako je on doživel rojstvo svojega potomca, da bi videl, da si v krepki manjšini.
Pa ne razumeti, da sem te napadel - le teško razumem, da nekdo rojstvo lastnega potomca ne smatra za pomemben dogodek v življenju. Če otrok ni bil zaželjen, bi to še nekako razumel. Če pa čakaš devet mesecev, tipaš kako tiste nogice brcajo ob steno trebuha, potem je TISTI dan nekaj posebnega in nikakor ne predstavlja zgolj 'tehnični dogodek' ali 'običajen medicinski poseg'.

Res bi rad verjel, da si se razveselil rojstva svojega otroka, ampak žal se na vso silo trudiš ustvarjati vtis, da je bilo to veselje zelo omejeno in da te je bolj skrbelo, da je vse medicinsko korektno izpeljano po 'postopkih, ki si jih naštudiral'.

Rojstvo otroka je caroben dogodek in za vsakega starsa nabit z emocijami. Brez zamere, ampak ce te ob tem momentu ne zadanejo custva oz. ce jih lahko hladno zatres, moras biti vsaj malo custvenega inv... mogoce napacen izraz za ta forum, recimo temu vsaj malo Spock-a. Vsakemu svoje, jaz za svoje otroke vem, da jih ne bom vzgajal po vulkanskih principih, ceprav vem da je na tak nacin lahko veliko lazje ziveti.

Kako fino ste zasli z vprasanja...
Tale pogovor je vedno zabaven, ko so zraven zenske in moski...in jim na glas lepo poves, da ce bodo silile svoje moske bit zravn, da naj se ne cudijo ce bo slo njihovo spolno zivljenje v tri krasne. Ker kdo hudica bo pa pozabil kaj takega.
Amazingly je se cel clanek, kjer je omenjeno tocno to...in kup drugih razlogov zakaj bi morali moske pustiti v gostilni :)
http://www.dailymail.co.uk/femail/artic...
Sam ne vidim nobene potrebe, da vidis celo zadevo.Pomojem je dovolj "carobno" ce te minuto po dogodku poklicejo not, da primes otroka.
Da raznega omedlevanja moskih sploh ne omenjam. Se ena zgodba, ki jo bo potem treba poslusat do konca zivljenja.

Bil prisoten prei vseh porodih. Glede na to, da sem zvedave narave in me je vse okoli poroda precej zanimalo, ni bilo nekih hudih presenečenj. Seveda pa so bile emocije, močne in lepe. Biti zraven, ko priveka na svet novo življenje, ki si ga soustvaril in za katerega prevzemaš vso odgovornost, skrb in ljubezen je neprecenljivo. Sam bi se počutil nekako oropanega, če ne bi prisostoval porodu. No pa bil sem tudi v veliko pomoč: masiranje hrbta (moja ima bolečine v križu), komunikacija z osebjem (žena se bori s svojimi popadki) in predvsem to, da ni tam sama, da ima nekoga, ki mu lahko zaupa. Imam pa z Ljubljansko porodnišnico dobre izkušnje. nikoli ni bilo nekih težav (jih tudi iskala nisva), očitno sva imela vedno srečo z osebjem in nikoli ni bilo pretirane gneče. Sploh nazadnje, ko je bil z nama babičar Anže je bilo zanimivo. Vzdušje je bilo sproščeno, padla je kakšna šala, pa malo debatiranja o medicini, par popadkov in na svet pride nov človek. Zame je bilo kar malo prehitro, no za ženo pa ni nikoli ;-)

Ja, zej sem šel skozi in lahko komentiram... Neka pretirana čustva pri samem porodu res niso v prav nobeno pomoč. Treba je dete spravit ven s čim manj poškodbami mame in otroka. To je čisto tehnično opravilo, kjer sodelujeta babica, asistentka in predvsem ženska, ki rojeva. Neki čustveni oče, ki tam izraža svoj mačizem, histerijo, ali pa celo kolapsira ob prvi krvi, ki priteče, je prej breme, kot kakšna opora.

Jaz se nisem glih v detajle naučil vseh možnih postopkov in doktrin. Nekaj sem si že prebral, glih toliko, da sem vedel, kaj se dogaja in da sem moji lahko potem povedal, kaj delajo/kaj nameravajo narediti. Sem nekako zaupal, da vejo, kaj počnejo, pa tudi babica je bila zelo samozavestna in je na sploh dajala vtis, da točno ve, kaj počne. Zato se sploh nisem vpletal, oni pa me tudi niso nekaj omejevali, sem lahko delal, kar sem želel. V bistvu sem iz "tehničnega" stališča tam delal bolj gužvo, kot pa kaj res koristnega. Edino, kar sem kao "moral" skrbeti je to, da je imela zaprte oči ob pritiskanju, pa občasno podprl ali podržal kakšno nogo, glavo ali hrbet, čeprav bi to šlo komot tudi brez mene.

Mislim pa, da je prisotnost v veliko oporo ženski, ki rojeva, seveda, če si to sama želi. Je bolj samozavestna, bolečine (mislim da) lažje prenaša, in ko je vsega konec ne ostane čisto sama z otrokom. Poleg tega ona ne vidi, kaj se dogaja spodaj, in kaj točno delajo, pa ji lahko sproti razlagaš dogajanje (če seveda imaš želodec za to).

NeMeTko> Če ob rojstvu nisi začutil tiste posebne vezi, je to kot pri maratonu, če zamudiš štart.

Mhm, čakre ostanejo zaprte!

Da ji pri naporu ne popokajo žilice v očeh.

BigWhale je 14. avg 2012 ob 15:15 izjavil:

V nasih porodnisnicah mora biti partner ze zato zraven, da se lahko konkretno zdere na osebje, ce je potrebno. In verjemite mi, vcasih je potrebno. :)

Seveda in ti kot avtomehanik boš vedu kaj je dobro za tvojo žensko med porodom. Sploh pa take partnerje sterajo iz sobe.

Good Guy> Seveda in ti kot avtomehanik boš vedu kaj je dobro za tvojo žensko med porodom. Sploh pa take partnerje sterajo iz sobe.

Mene niso nč teral iz sobe, ko sem zahteval, da želje moje partnerke upoštevajo (in ko so videli, da vem kaj govorim, so tudi jih, vse).

imagodei> @jype, a nisi enkrat rekel, da boš malo bolj podrobno napisal, na kaj je treba bit pozoren oz. objavil seznam priporočene literature? ;)

Se bom poskusil spomnit ponoči, ko bom doma.

STASI je 14. avg 2012 ob 18:35 izjavil:

Ne rabiš literature. Greš v šolo za starše od kjer zveš 2% novih informacij in to je to. Pa kak video pogledaš.

Osem let nazaj je bila sola za starse v MB totalen podn. Vsakic so razlagali ene in iste zadeve, bistvenega niso povedali nic. O 'handlingu' otroka, ki je precej pomemben za psihofizicni razvoj otroka ni nihce nicesar povedal, totalna bedarija. Upam, da je sedaj kaj drugace.

Nivo podajanja snovi je bil pa na neki predsolski ravni. Po drugem predavanju sva midva pobegnila in sva potem samo na koncu prisla po podpis, zato, da sem lahko prisostvoval pri porodu. Za podpis me kasneje ni nihce nic vprasal. :))

Huh, mene na drugi tecaj niso poslali, pa ce bi me, bi jim povedal, da se v 15 mesecih ni spremenilo toliko stvari, da ni jaz dejansko rabil nov tecaj. :>

STASI je 14. avg 2012 ob 19:49 izjavil:

Handlinga ne učijo. Vsaj pri nas v Kamniku ga niso kot tudi v Lj. To se moraš pa res sam naučit.

Kar je naravnost bizarno. Tisto jebeno dihanje razlagajo k mutci gluhim, da bi pa kaj v resnici pametnega povedali pa dalec od tega.

Tri cetrt starsev so tam cist prestrasl in ubral popolnoma napacno taktiko. Vmes so se pa reklamirali kako so otrokom prijazna porodnisnica in nevem kaj se vse, k pa prides tja rodit je blo pa cist drgac. :>

Ja, ampak to sva dovolila samo pri prvem porodu, ko sploh vprašali niso.

Pozneje sva vnaprej povedala kako in kaj, so se pa vedno in brez izjeme delali norca, pa spraševali če smejo dat kalij, ker treehuggerji ponavadi tega ne dovolijo.

Industrija z utrujenimi delavci, kot vsaka druga.

Jaz sem imel to srečo, da so moji mlajši bratje odraščali, ko sem bil že toliko star, da sem se jih lahko naučil pravilno držat. Previjal jih sicer nisem, ampak se mi ni zdelo nič kunštnega.