Inteligenca/pamet itd...

Kašno pisanje ne gre dobro?

Nimam službe in imam druge težave. Samo niso v povezavi z mojo "previsoko" inteligenco, ampak težave, ker sem se nekako zaplezal med retardirane, ponižujoče starše, ki ne nudijo osnovnega človeškega dostojanstva (žaljenje, psihično zlorabljanje, obrekovanje in opravljanje naokoli) in kmetijo, ki jo je vredno prevzeti, in ki naj bi jo jaz nekoč prevzel, ker sem edini moški potomec. Dolgo časa sem take stvari požiral, vendar ker je včeraj spet počilo, jutri nameravam starše tudi kazensko ovaditi.

Take so moje težave.

Službo pa.. če jo bom rabil, jo bom verjetno dobil, čeprav je iskanje službe, ko nisi ravno v čustvenem ravnovesju in nimaš stvari pošlihtane, is not that easy. Oh ja, izredno slab dan za mano. Mogoče prelomni dan, saj ko bom starše ovadil, poti nazaj več ne bo. Ovjea.

Hvala, lenoba to bo to!

Pisanje sem mislil ko berem tukaj večinoma, so stavki lepo oblikovani. Možno da je disleksija (to vem da sem mel kot otrok), zanima me če še koga to daje pa kako si je pomagal. Recimo ko berem druge se mi zdijo stavki "lepi" moji pa ne. Milsim ne gre mi povedat kar bi hotel. Mah nevem pozabte.


@kivi113 veliko sreče!

Skoraj 100% tadrugo, sej me ne jebe.

Pisanje me pa vedno, obračanje vrstnega reda črk pa besed. Bolj me daje to da mam "filing" da sem retard, čeprav drugi pravijo drugače. To bi lahko bilo "lajf jebe" ma ni ker ni nič kriv lajf.

Pa me zanima če ma še kdo tak občutek. Lahk da je samo depresija nazaj..

BaToCarx je 6. maj 2012 ob 02:00 izjavil:

@kivi113 veliko sreče!

Hvala.

Dragi moji, tole sem sam pisal v stanju precejšne čustvene razvrvranosti, tekst pa je postal precej daljši. Mogoče imam "težave s pisanjem". :-)



--------------------------

Sploh ne vem, kako naj se lotim pisanja te ovadbe, glede na vse, kar se je dogajalo.

U bistvu se mi zdi precej sick vse skupaj. Ampak po svoje se mi zdi, da je to še najboljša rešitev. Ena izmed stvari, ki mi jih starši zelo radi govorijo, da se moram it zdravit in da bi moral v Begunje. Namigujejo celo, da bi se moral zdravit v komuno. Na vsak način želijo na silo spremeniti moj način življenja, ki pa meni osebno sicer zelo ustreza, v kolikor bi me starši pustili pri miru, in pač upoštevali moj zasebni prostor.

Osnovna težava je v tem, da moj oče zelo težko sprejema kakršno koli kritiko ali nestrinjanje s čemerkoli. Vse kar on reče, je pravilno. Problem je, ker se veliko stvari izmišljuje. Obrača stvari na veliko. Drug problem je, ker rad veliko in predvsem na glas govori. Kmetija z dvoriščem je po kvadraturi ogromna, pa ga je včasih možno slišati tudi 50m razdalje. Zelo na glas govori in zelo veliko govori. Tretji problem je v tem, da zelo rad kontrolira, predvsem pa razlaga ljudem, kako mora nekdo nekaj početi. Takoj najde nekaj, da popravi ali pametuje. No, in četrti problem je, da ko se ne strinjaš z njim oz z nečem, kar on reče, ali do njega ne dostopaš na tak način, da ga najprej nekaj minut hvališ in poveš, kako super in fajn je, in šele potem predstaviš svoje nestrinjanje z nečem, bo takoj dvig glasu in živčno dostopanje, jezni pogledi in glasno govorjenje. Nato potem začne nekaj razlagati na dolgo in široko, čeprav dostikrat njegove stvari ne ustvarjajo smiselnih in logičnih povezav, če človek malo bolj podrobno pomisli. In ko mu z argumenti potem hočem predstaviti neko obnašanje, ki ga pač ne želim, da ga ima do mene, zelo vzroji in je zelo jezen. Ker se pač tako obnaša, sem se pač na različne načine poskušal bolj ali manj distancirati od njega, ampak ker ga spoštujem iz določenih njegovih pozitivnih stvari, vseeno pa ne želim ustvarjati njemu negativne oblike obnašanja. Vendar iz prej navedenih razlogov je pot do konflikta zelo hitra. Uglavnem foter ima vedno vse prav in vse ve. Naslednji problem je, ko mu zmanjka argumentov,

Namreč, skoraj vsako (recimo v 95% primerih) nestrinjanje, kot sem rekel, sproži takšno ali drugačno živčno reakcijo pri njem.

No, drugi problem je mama. Na en način prikazuje svojo lepo podobo in zna biti zelo prijazna, vendar karkoli ji povem, kakorkoli nekaj razložim, pa se lahko v pogovoru, ki je v normalnih tonih, strinjava o marsičem in se marsikaj pogovarjava. Ko pa pride do prepira, je pa grozno. Žali, ponižuje, pošilja me v Begunje, govori zelo nizke stvari. No in zadeva je izredno reaktivna v situaciji. Kot sin takih staršev, si lahko predstavljate, imam tudi jaz lasten naboj. In tudi jaz rad govorim v takih "pogovorih", včasih zelo meječem na vpitje. No sicer oče tudi po defaultu zelo na glas govori, in se ga sliši tudi 50 metrov daleč.

Naslednji problem je, da foter poleg tega, da veliko in na glas govori, da ima vse vedno prav, da je možen normalen pogovor z njim samo s predhodnim prilizovanjem za zelo limited čas, da me tudi obrekuje naokoli. Da govori o meni stvari, ki o meni faktualno niso resnične. Zelo rad govori, da NIČ ne delam. Ko so prepiri, mi ves čas dopovedujejo, kako malo oz. da nič ne delam. Čeprav do prepirov lahko večinoma pride samo, ko pač pridem, da nekaj delam. Pri tem se trudim, da delo opravim kvalitetno. Vendar, vmes ko delam, foter zelo rad popravlja in kontrolira ter se vtika, kako naj bi nekaj počel. Enostavno ne more, da ne bi nekaj popravljal in pokomentiral, kako naj bi neko stvar počel, čeprav je moj lastni sistem prav tako ali še bolj kvaliteten od njegovega načina. Problem je, ker vse kar je potrebno v večini primerov, je samo to, da pač pride mimo. No, za določene stvari sem ga sicer ščasoma navadil, tako da mi npr. ne teži več, s katero roko bi moral držati lopato. To mi je težil samo tja do 20 leta, potem sem ga nekako "zdresiral", da mi zaradi tega ne teži več.

Vseeno pa priznavam, da sta starša s trdim delom in garanjem ustvarila veliko. Sta prava deloholika. Ustvarila sta vizualno lep dom na krasni lokaciji, s krasnim vrtom, velikih hlevom. Tekom življenja sta namreč zgradila ogromno hišo, ogromen hlev, 2 nova silosa, ter obnovila staro poslopje - hišo, stari hlev, in zanju pač težko kdo trdi, da nista trdo delala oz. še delata. Obljuba tega bogastva in misel, da bi nekega dne lahko v miru in na svoj način gospodaril s tem (treba pa je kmetijo jasno obdelovati),je lepa. Obljuba, ker se "je vedno name računalo". Vendar mi oče zelo rad pove, da bo pa zdaj kmetijo sigurno dal nekomu drugemu. In potem se izmišljuje, da bi jaz rad vse to samo pograbil in prodal. Osebno pa jaz ne vidim nobene potrebe po kakršnem koli prodajanju, saj se s pametnim gospodarjenjem da dosti ustvariti. Kmetija ima tudi nov traktor, nekaj novih strojev, in je zakon. Ampak težko je delati na taki kmetiji, ko se en ves čas vtikuje vate, ne daje miru, za delo si plačan s občasno prehrano in pranjem oblek. Včasih sem sicer delal "za 5 euro na uro", vendar je bilo s temi evri tako, da jih nisem smel preveč zaslužit, ker da bi pričakoval več kot kakih 400 evro na mesec, je totalna neumnost. Ko sem želel dobiti prislužen denar, so bili ogromnokrat prepiri. Marsikaj sem marsikdaj moral "odslužit", gotovine pa nikoli ni bilo toliko, kot sem jo zaslužil. Zato so se naši dogovori, da dobivam za plačilo, večinoma razpadli po določenem obdobju, ponavadi. Za denar, ki naj bi ga zaslužil, sem bil ponavadi deležen še očitkov, dobival sem ga samo po kakih 20 ali 40 evro od enkrat, tako da je bila kontrola glede denarja, ki sem ga dobival z njihove strani, popolna. Sicer naj samo za info povem, da začel "služiti" še kot majhen otrok, star okoli 11 let, in sicer za 2 marki na uro. No in zato sem poslušal npr očitke s strani moža od tete, češ da nisem hotel "delat" če me ne plačajo, in podobno.

Aja, pozabil sem povedat, da smo za mamo otroci najmanj vredni in najslabši, da so vsi sosedovi boljši in ne vem kaj, pravzaprav imata oba precej podoben koncept. Med prepiri začne primerjati z drugimi in govori, kako je ta pa ta boljši od mene in da češ da sem jaz nek ničvreden fičfirič.

Človek bi pač rad delal v miru, ne pa, da ves čas, ko človek dela, se nekdo vtikuje v njega ves čas in vpije nad tabo. Kamorkoli foter pride, prinaša s sabo neko živčnost. Ker je kmetija velika, pomagajo tudi različni sosedje in mehanik , njegova žena, pa različni gostje, tete strici, in pač tej ekipi foter moj zelo rad razlaga, kakšen sem po njegovem jaz. Ker obarva izredno črno sliko, češ da nič delam, da sem len in tako naprej, obenem pa niti ne želi, da bi mi določene stvari na lep način rekel ali prosil... Vsako stvar, ki mora biti narejena, ali mi pove na grd način, ali pa moram sam zbrihtati, da je potrebno to narediti. No in v glavnem, ker foter rad veliko in na glas govori, veliko tej ekipi tudi govori, kaj naj bi jaz bil in delal in sem in bla bla bla, in predvidevam, da gre pri tem za pravni termin obrekovanje.

Drug problem je npr., ker se foter postavlja v vloge različnih ljudi, in reče, kaj naj bi oni rekli, in ponavadi naj bi nekdo rekel nekaj slabega o meni. Oz. ton je tak. Pač enostavno se v teh prepirih kar nekaj zmišljuje, da je nekdo nekdaj nekaj rekel. Velikokrat poslušam razne "saj vsi vejo, da nič ne delaš" in podobno. Samo to je faktualno neresnično, saj delo opravljam - ker znam in delam marsikaj (znam vsa hlevska dela). Poleg tega največ prepirov prihaja ravno med delom, če sem v svoji sobi, do prepira pač ne pride.

Aja, foter v pogovoru z mano zna priti v stanje "afekta" v like 30 sekund, verjetno takoj, ko me vidi.


Dela, ki jih npr rad in večinoma tudi opravljam, je v prvi vrsti vožnja nakladalke in druga dela z novim traktorjem (z radijem in klimo ter odličen delovni stroj).

Problem je v tem, ker je na kmetiji delo potrebno opraviti. Marsikatero delo mi ni v težkočo, v kolikor so stvari doma mirne, in določena dela bi z veseljem opravljal tudi še naprej, da bi mi le dali mir in pustili dihati. Vendar se iz zgoraj navedenih razlogov to ne da.




Na srečo sem se v zadnjih letih o marsičem pozanimal, in zapustil razna svoja lastna zmotna prepričanja ali razmišljanja. Ker sem bil še donedavna veren, sem o marsičem imel tudi razna zmotna razmišljanja in prepričanja, in včasih tudi fanatičen pogled na svet.


Btw, moja malo višja inteligenca je velikokrat tudi tema očitkov, češ tako brihten si bil, zdaj pa ni nič s teboj. Ja dej puste me pr gmah, da živim u miru svoj lajf, pustite me delat, normaln se obnašite, pa bo. Ampak ta simple recept raje prekrijejo z očitki, žaljivkami, podjebavanjem, obrekovanjem, razlaganjem, vdiranjem v zasebnost, nadzorom, manipulacijo, in ostalimi ogabnimi situacijami. Na kmetijo imajo sicer večinoma prihajajo samo takšni gostje, ki so zaželjeni, taki so pa jasno samo taki, ki se dovolj strinjajo s starši in so na dovolj primitivnem nivoju, da je največja zabava že kakšen pirček in velika požrtija ter dretje. Da bi se pa dalo kaj resnega s temi ljudmi pomagati, pa žal ne gre. Tako ali tako "vsi vejo", kako sem zanič, mi pravijo starši ves čas.


V zadnjih letih sem se enkrat tudi zdravil za depresijo, tako da sem dejansko bil v Begunjah, in od takrat mi to tudi ves čas ali podtikajo ali očitajo ali me tja pošiljajo. Da bi pa sami morda obiskali, to je pa kao žaljenje njih in so jasno vsi jezni. Foter je jasno najbolši v vsem in vse ima prav. O fak.

Njoy.

@kivi113

Lepo napisano in poznano. Samo da sta moja ločena tako da je bolj "hard" pri tebi.
Ti begunje, jaz pa idrija parkrat. ;)

Z ovadbo nevem kako bo, bi se pa bilo za pozanimat pri kakem odvetniku, ker čene je bolj tvoja beseda proti njim "vaškim kraljem"

Vse zgoraj navedeno seveda velja, če sam tako čutiš.

Domneval sem, da pač težko rečeš natanko kar ti je na duši in sem pač ekstrapoliral glede na sebe.

Visok IQ jasno tudi ni nujno povezan z duševnim zdravjem.

Ljudski rek celo pravi, da je med norcem in genijem samo en korak. Pomeni da bi po tej logiki število duševnih bolnikov z nadpovprečnim IQ moralo biti večje od tistih s podpovprečnim.

En zanimiv članek in še link na povedno razpravo:
http://www.news.harvard.edu/gazette/200...
http://www.groupsrv.com/science/about13...
poišči tole:
'If you chance upon a copy of Wilfred Trotter's book
Instincts of the Herd in Peace and War you'll find on
pages 54-60 an observation of two personality types:
one insensitive, 'stable', and "reality resistive", and the
other sensitive, perceptive, but prone to neurosis'

Brane2, tko je u hribih. Zlasti na gorenjskem.

Gorejnski kmet po mentaliteti ti bo grunt zapisoval vztrajno po govorjenju, zato da boš delal praktično zastonj.

Potem se zgodi da si premisli in dobiš zapisano, da si bumbar

No če gre za starše, se ti zaradi nujnega deleža težko čisto odpovedo tvojemu dedovanju...kako točno je danes s tem, pa naj povedo pravniki.

Zagotovo in preverjeno, pa to garanje za grunt, ki te v jedru niti ne privlači, nedvomno je en tak zgleda ne tako redek problem pri gorenjskih kmetijah. In to da si edini moški potomec, dodatno breme. Če ni moškega potomca, sledi pametnejša hčerka:)

Gorje pa da nasedete, v obupu zasedete mesto pobeglega sina, delate zastonj, ker vam je bil obljubljen grunt(vi pa ste nekaj časa veseli že vsaj za silo aktivnega življenja in dela)...na koncu pa se seveda lahko vse skupaj obrne tako, da niti culice Hlapca Jerneja ne bo, če nimate primerne vsote za odvetnika kvalitete Matoz ali Čeferin!

P.S. Fužine in Plavž imajo sicer geto zakone...ampak ti imajo pa izven šiptarskih deviacij (kot jih kličem jaz:) svoja jasna etična trda pravila. Problem je trdota in pri nas na čase ludi nacionalizem. Tudi nasproti 'domorodcem'.

Mah to "uradno" testiranje inteligence je IMHO bolj tko.

Ko da bi si šel merit tiča in ponosno kazal pildek z dimenzijami okrog, doma pa oba otroka sosedova.

@kivi113

Lahk ti samo to povem, da je to tak kot pri nas. Sam da so prinas še stari starši, ki so na isti način zajebal mojga fotra in ostal doma. Zdaj pa še on postaja/postal takšen. To sem mu že miljonkrat rekel. En dan je prišlo do tega da sva se tako skregala, da nimava več odnosa sin - oče ampak bolj kot neko formalno zadevo. (Zdravo - adijo in to je tudi vse).

Poleg tega so pri naši hiši zelo konzervativni stari starši, ki njihov vpliv preneseta na mojga očeta in on na mamo. Če mene nebi blo bi še mel črno belo televizijo, to hočem povedat. Kako razpolaga moj oče z denarjem? Raje nebi o tem. Vlaga v kmečke zadeve, obnavla staro bajto, vsako leto se nekaj pokvari. Ko sem mu seštel vse stroške in dokazal da bi lahko živel v novi bajti brez težav, je sam bil tiho in me skurcal nazaj.

Ti povem kolikokrat smo bili na družinskem izletu? Nobenkrat v mojem življenju. Pa bi lahko komot šli vsako leto. Sam ni časa zarad faking starih staršev, ki skus tečnarjo da je treba nardit to pa to pa ono.

Seveda se stvari o tem niso spremenile. Mam še tudi nekaj problemov, ki jih ti nisi opisal, ampak nebi javno o tem.

Prav tako je ista stvar pri očetu moje punce. Ki je točno tak kot si opisal svojega v prvem delu. Najbolj na jetra mi gre, ko ga lastna hči pokliče in vpraša kako je, on jo pa skurca, da zakaj ga kliče saj ve da jo ne zanima v resnici kako je. Pa da zakaj ne pride domov ji meče pod nos in take. In to za vsako. Dejansko moja punca več noče poklicat svojega očeta.

Na srečo je mama bolj razumljiva.

To je tak na grobo opisano. Hočem sam, da veš da nisi sam in edini izhod iz tega je, da se upreš. Lahko mi pišeš na ZS, če te kaj zanima.

Tudi meni so v šoli ugotovili veliko nadarjenost, vendar sedaj nisem motiviran, da bi se "razdajal človeštvu". Življenje je jeba, pa ga jebem nazaj.

Tako pač je, v otroštvu so me samo izkoriščali, k vragu z vsem skupaj. Služim samo še sebi.

Če imate takšne probleme s starši je edina (res edina) rešitev, da greste čim prej od hiše. Čim dlje stran. Starši se ne bodo spremenili, čakati, na to, da umrejo in ti podeduješ hišo ali kmetijo je pa precej neplodno. Zelo verjetno je, da se bo to zgodilo, ko boste stari krepko čez 50, mogoče 60 let.

Vsi rojeni v zadnjih 20, 30 letih so nadpovprečno inteligentni. Drugačni rezultati niso pedagoško upravičeni in so zelo politično nekorektni.

To ni ravno res. Sicer bi vsi dobivali ziosove štipendije, nagrade za posebne dosežke, dosegali 150+ na IQ testih itd.

Je pa res, da je IQ le eden izmed mnogih faktorje, ki določajo uspeh. V kombinaciji z nekaterimi lastnostmi je visok IQ lahko zelo koristen. V kombinaciji z drugimi pa je lahko efekt ravno obraten.

Ce si len ti IQ nic ne pomaga.
Je lahko dejansko zelo deloven "bebec" bolj ucinkovit in boljsa izbira za podjetje.

Oke, sem prebral tisti dolgi post od kivija.
Če prav razumem si pri starših, ki te ponižujeta in žalita.

Moj nasvet: Samo stran od njih! Daleč stran od njih. Pojdi do kakšnega prijatelja in bodi pri njemu nekaj časa in si medtem uredi službo in ostalo.
Da ponazorim še z sliko:

(če bi starša videla, da se tudiš za kmetijo bi te mogoče začela celo spoštovati, ugibam..)

ZELO malo verjetno. Pri takih ljudeh je pomemben trud, ne rezultati. Pa to, da si jim čim bolj podoben. Vsako odstopanje od lastnosti, ki jih imajo sami je slabo.

IceIceBaby je 6. maj 2012 ob 13:33 izjavil:

(če bi starša videla, da se tudiš za kmetijo bi te mogoče začela celo spoštovati, ugibam..)

ZELO malo verjetno. Pri takih ljudeh je pomemben trud, ne rezultati. Pa to, da si jim čim bolj podoben. Vsako odstopanje od lastnosti, ki jih imajo sami je slabo.

Imaš kar prav. Kivi, odidi.

kivi113 je 6. maj 2012 ob 03:52 izjavil:

BaToCarx je 6. maj 2012 ob 02:00 izjavil:

@kivi113 veliko sreče!

Hvala.

Dragi moji, tole sem sam pisal v stanju precejšne čustvene razvrvranosti, tekst pa je postal precej daljši. Mogoče imam "težave s pisanjem". :-)



--------------------------

Sploh ne vem, kako naj se lotim pisanja te ovadbe, glede na vse, kar se je dogajalo.

U bistvu se mi zdi precej sick vse skupaj. Ampak po svoje se mi zdi, da je to še najboljša rešitev. Ena izmed stvari, ki mi jih starši zelo radi govorijo, da se moram it zdravit in da bi moral v Begunje. Namigujejo celo, da bi se moral zdravit v komuno. Na vsak način želijo na silo spremeniti moj način življenja, ki pa meni osebno sicer zelo ustreza, v kolikor bi me starši pustili pri miru, in pač upoštevali moj zasebni prostor.

Osnovna težava je v tem, da moj oče zelo težko sprejema kakršno koli kritiko ali nestrinjanje s čemerkoli. Vse kar on reče, je pravilno. Problem je, ker se veliko stvari izmišljuje. Obrača stvari na veliko. Drug problem je, ker rad veliko in predvsem na glas govori. Kmetija z dvoriščem je po kvadraturi ogromna, pa ga je včasih možno slišati tudi 50m razdalje. Zelo na glas govori in zelo veliko govori. Tretji problem je v tem, da zelo rad kontrolira, predvsem pa razlaga ljudem, kako mora nekdo nekaj početi. Takoj najde nekaj, da popravi ali pametuje. No, in četrti problem je, da ko se ne strinjaš z njim oz z nečem, kar on reče, ali do njega ne dostopaš na tak način, da ga najprej nekaj minut hvališ in poveš, kako super in fajn je, in šele potem predstaviš svoje nestrinjanje z nečem, bo takoj dvig glasu in živčno dostopanje, jezni pogledi in glasno govorjenje. Nato potem začne nekaj razlagati na dolgo in široko, čeprav dostikrat njegove stvari ne ustvarjajo smiselnih in logičnih povezav, če človek malo bolj podrobno pomisli. In ko mu z argumenti potem hočem predstaviti neko obnašanje, ki ga pač ne želim, da ga ima do mene, zelo vzroji in je zelo jezen. Ker se pač tako obnaša, sem se pač na različne načine poskušal bolj ali manj distancirati od njega, ampak ker ga spoštujem iz določenih njegovih pozitivnih stvari, vseeno pa ne želim ustvarjati njemu negativne oblike obnašanja. Vendar iz prej navedenih razlogov je pot do konflikta zelo hitra. Uglavnem foter ima vedno vse prav in vse ve. Naslednji problem je, ko mu zmanjka argumentov,

Namreč, skoraj vsako (recimo v 95% primerih) nestrinjanje, kot sem rekel, sproži takšno ali drugačno živčno reakcijo pri njem.

No, drugi problem je mama. Na en način prikazuje svojo lepo podobo in zna biti zelo prijazna, vendar karkoli ji povem, kakorkoli nekaj razložim, pa se lahko v pogovoru, ki je v normalnih tonih, strinjava o marsičem in se marsikaj pogovarjava. Ko pa pride do prepira, je pa grozno. Žali, ponižuje, pošilja me v Begunje, govori zelo nizke stvari. No in zadeva je izredno reaktivna v situaciji. Kot sin takih staršev, si lahko predstavljate, imam tudi jaz lasten naboj. In tudi jaz rad govorim v takih "pogovorih", včasih zelo meječem na vpitje. No sicer oče tudi po defaultu zelo na glas govori, in se ga sliši tudi 50 metrov daleč.

Naslednji problem je, da foter poleg tega, da veliko in na glas govori, da ima vse vedno prav, da je možen normalen pogovor z njim samo s predhodnim prilizovanjem za zelo limited čas, da me tudi obrekuje naokoli. Da govori o meni stvari, ki o meni faktualno niso resnične. Zelo rad govori, da NIČ ne delam. Ko so prepiri, mi ves čas dopovedujejo, kako malo oz. da nič ne delam. Čeprav do prepirov lahko večinoma pride samo, ko pač pridem, da nekaj delam. Pri tem se trudim, da delo opravim kvalitetno. Vendar, vmes ko delam, foter zelo rad popravlja in kontrolira ter se vtika, kako naj bi nekaj počel. Enostavno ne more, da ne bi nekaj popravljal in pokomentiral, kako naj bi neko stvar počel, čeprav je moj lastni sistem prav tako ali še bolj kvaliteten od njegovega načina. Problem je, ker vse kar je potrebno v večini primerov, je samo to, da pač pride mimo. No, za določene stvari sem ga sicer ščasoma navadil, tako da mi npr. ne teži več, s katero roko bi moral držati lopato. To mi je težil samo tja do 20 leta, potem sem ga nekako "zdresiral", da mi zaradi tega ne teži več.

Vseeno pa priznavam, da sta starša s trdim delom in garanjem ustvarila veliko. Sta prava deloholika. Ustvarila sta vizualno lep dom na krasni lokaciji, s krasnim vrtom, velikih hlevom. Tekom življenja sta namreč zgradila ogromno hišo, ogromen hlev, 2 nova silosa, ter obnovila staro poslopje - hišo, stari hlev, in zanju pač težko kdo trdi, da nista trdo delala oz. še delata. Obljuba tega bogastva in misel, da bi nekega dne lahko v miru in na svoj način gospodaril s tem (treba pa je kmetijo jasno obdelovati),je lepa. Obljuba, ker se "je vedno name računalo". Vendar mi oče zelo rad pove, da bo pa zdaj kmetijo sigurno dal nekomu drugemu. In potem se izmišljuje, da bi jaz rad vse to samo pograbil in prodal. Osebno pa jaz ne vidim nobene potrebe po kakršnem koli prodajanju, saj se s pametnim gospodarjenjem da dosti ustvariti. Kmetija ima tudi nov traktor, nekaj novih strojev, in je zakon. Ampak težko je delati na taki kmetiji, ko se en ves čas vtikuje vate, ne daje miru, za delo si plačan s občasno prehrano in pranjem oblek. Včasih sem sicer delal "za 5 euro na uro", vendar je bilo s temi evri tako, da jih nisem smel preveč zaslužit, ker da bi pričakoval več kot kakih 400 evro na mesec, je totalna neumnost. Ko sem želel dobiti prislužen denar, so bili ogromnokrat prepiri. Marsikaj sem marsikdaj moral "odslužit", gotovine pa nikoli ni bilo toliko, kot sem jo zaslužil. Zato so se naši dogovori, da dobivam za plačilo, večinoma razpadli po določenem obdobju, ponavadi. Za denar, ki naj bi ga zaslužil, sem bil ponavadi deležen še očitkov, dobival sem ga samo po kakih 20 ali 40 evro od enkrat, tako da je bila kontrola glede denarja, ki sem ga dobival z njihove strani, popolna. Sicer naj samo za info povem, da začel "služiti" še kot majhen otrok, star okoli 11 let, in sicer za 2 marki na uro. No in zato sem poslušal npr očitke s strani moža od tete, češ da nisem hotel "delat" če me ne plačajo, in podobno.

Aja, pozabil sem povedat, da smo za mamo otroci najmanj vredni in najslabši, da so vsi sosedovi boljši in ne vem kaj, pravzaprav imata oba precej podoben koncept. Med prepiri začne primerjati z drugimi in govori, kako je ta pa ta boljši od mene in da češ da sem jaz nek ničvreden fičfirič.

Človek bi pač rad delal v miru, ne pa, da ves čas, ko človek dela, se nekdo vtikuje v njega ves čas in vpije nad tabo. Kamorkoli foter pride, prinaša s sabo neko živčnost. Ker je kmetija velika, pomagajo tudi različni sosedje in mehanik , njegova žena, pa različni gostje, tete strici, in pač tej ekipi foter moj zelo rad razlaga, kakšen sem po njegovem jaz. Ker obarva izredno črno sliko, češ da nič delam, da sem len in tako naprej, obenem pa niti ne želi, da bi mi določene stvari na lep način rekel ali prosil... Vsako stvar, ki mora biti narejena, ali mi pove na grd način, ali pa moram sam zbrihtati, da je potrebno to narediti. No in v glavnem, ker foter rad veliko in na glas govori, veliko tej ekipi tudi govori, kaj naj bi jaz bil in delal in sem in bla bla bla, in predvidevam, da gre pri tem za pravni termin obrekovanje.

Drug problem je npr., ker se foter postavlja v vloge različnih ljudi, in reče, kaj naj bi oni rekli, in ponavadi naj bi nekdo rekel nekaj slabega o meni. Oz. ton je tak. Pač enostavno se v teh prepirih kar nekaj zmišljuje, da je nekdo nekdaj nekaj rekel. Velikokrat poslušam razne "saj vsi vejo, da nič ne delaš" in podobno. Samo to je faktualno neresnično, saj delo opravljam - ker znam in delam marsikaj (znam vsa hlevska dela). Poleg tega največ prepirov prihaja ravno med delom, če sem v svoji sobi, do prepira pač ne pride.

Aja, foter v pogovoru z mano zna priti v stanje "afekta" v like 30 sekund, verjetno takoj, ko me vidi.


Dela, ki jih npr rad in večinoma tudi opravljam, je v prvi vrsti vožnja nakladalke in druga dela z novim traktorjem (z radijem in klimo ter odličen delovni stroj).

Problem je v tem, ker je na kmetiji delo potrebno opraviti. Marsikatero delo mi ni v težkočo, v kolikor so stvari doma mirne, in določena dela bi z veseljem opravljal tudi še naprej, da bi mi le dali mir in pustili dihati. Vendar se iz zgoraj navedenih razlogov to ne da.




Na srečo sem se v zadnjih letih o marsičem pozanimal, in zapustil razna svoja lastna zmotna prepričanja ali razmišljanja. Ker sem bil še donedavna veren, sem o marsičem imel tudi razna zmotna razmišljanja in prepričanja, in včasih tudi fanatičen pogled na svet.


Btw, moja malo višja inteligenca je velikokrat tudi tema očitkov, češ tako brihten si bil, zdaj pa ni nič s teboj. Ja dej puste me pr gmah, da živim u miru svoj lajf, pustite me delat, normaln se obnašite, pa bo. Ampak ta simple recept raje prekrijejo z očitki, žaljivkami, podjebavanjem, obrekovanjem, razlaganjem, vdiranjem v zasebnost, nadzorom, manipulacijo, in ostalimi ogabnimi situacijami. Na kmetijo imajo sicer večinoma prihajajo samo takšni gostje, ki so zaželjeni, taki so pa jasno samo taki, ki se dovolj strinjajo s starši in so na dovolj primitivnem nivoju, da je največja zabava že kakšen pirček in velika požrtija ter dretje. Da bi se pa dalo kaj resnega s temi ljudmi pomagati, pa žal ne gre. Tako ali tako "vsi vejo", kako sem zanič, mi pravijo starši ves čas.


V zadnjih letih sem se enkrat tudi zdravil za depresijo, tako da sem dejansko bil v Begunjah, in od takrat mi to tudi ves čas ali podtikajo ali očitajo ali me tja pošiljajo. Da bi pa sami morda obiskali, to je pa kao žaljenje njih in so jasno vsi jezni. Foter je jasno najbolši v vsem in vse ima prav. O fak.

Njoy.

Sem prabral tole tvoje pisanje in nevem kaj naj si mislim. Hmm, moraš razumeti da je zelo majhen procent ljudi ki imajo starše ki se usedejo doma pri mizi in predebatirajo zadeve in rešitve, no ja poznam eno tako osebo prihaja iz doktorske družine sam gre sedaj po enaki smeri kot starši. Ampak poanta je da so bili že tvoji starši vzgojeni "butasto" potem se še ne hitro oženi, in je nesrečen še s te strani, naslednji hudiča je pa možnost alhoholizma. Verjemi mi da takšna kmetija oziroma takšno nesodelovanje ne more furat dalje.

Kar se družinskega nabijanja tiče, sam sem odkril,d a najbolj pomaga vljudna, mirna in korektna ampak 100.00% BRUTALNA odkritost.

ma ne pomaga, ker zapravljaš samo energijo. Najboljša je še tišina, da se znaš naučiti obvladati ali celo prikimati in dati določenim osebko prav je prava umetnost, hkrati se pa odmakneš in si misliš svoje. Kot rečeno vsi imajo nekoč neko osebo ki je kot tvoj oče, bodisi šefa, bodisi ženo, soseda, sošolce...In slej ko prej se jih naučiš obvladati manj energije pokuriš za neumnosti! Brez skrbi ne potrebuješ pomoči, samo dobro knjigo.

ja obvlada naj se, ce ne izrazis svojega mnenja na glas se ne pomeni da se ti bo zmesalo.Temu se rece manipulacija, elegantna resitev.Tudi ti preberi kaksno knjigo.

ja, lahko vzame sekiro in opravi zadevo to je tudi ena izmed resitev, lahko zbezi h 'prijatelju' a za koliko casa? Mesec, dva? Ce ni nek iskan inzinir bo tezko dobil sluzbo tudi z magisterijem. Ne se slepit.

Ramon dekers> ja, lahko vzame sekiro in opravi zadevo to je tudi ena izmed resitev, lahko zbezi h 'prijatelju' a za koliko casa? Mesec, dva? Ce ni nek iskan inzinir bo tezko dobil sluzbo tudi z magisterijem. Ne se slepit.

Komot gre prostovoljno delat v tujino, kjer bo dobil hrano in streho nad glavo.

Evo, ena priložnost: https://twitter.com/#!/jakakaka/status/199074056694284288

Tole je izkušnja, ki ti precej spremeni pogled na svet. Ko pride nazaj gre pač delati nekaj drugega. Opcij je nešteto, samo najprej se je treba odločiti, da doma pošlješ vse v ... in začneš živeti svoje življenje. Takšna odločitev je ponavadi sicer zelo enostavna oz. "no brainer", je pa čustveno naporna.

k4vz0024 je 6. maj 2012 ob 04:05 izjavil:

Zgleda, da te starši na vsak način "obdržati" na kmetiji, ker jih skrbi zase.
Kaj narediti? Težko rečem. Mnogi bi ti svetovali, da odseliš, kar je pa v teh časih iluzorno....Veliko sreče.

pejd, nazaj lohk pridš, odit zanazaj pa ne moreš. jebiga film ti bo počil če boš tam pa še pravico do odločanja ti bojo kratil. jst sm mel podoben problem pa sem novembra enkrat spokal pa preživel neki noči v gozdu. sliš se trapast sam ko jih jebe. potem pa kake dve leti nisem navezal stikov. za preživetje nucaš manj kot si misliš.

ne takoj k ti dokončno otpizdi, sej boš sam vedi kdaj(ko se nek vrednote ne poklopjo več tolk, da obe strani vlečejo neko korist) predvsem se pa ne podcenjuj.

Ma najslabša varianta so alhohol, narkotiki pa antideprisivi vse skupaj te zasvoji ter še bolj uniči.