Albert Camus - Kuga

O metujčkih in čebelicah.

Preberi še Andrea Gida in potem piši o vplivu Gidea na pisanje Camusa. Naredil boš mega vtis, takšnega eseja bi se veselili tudi na FF.

Tako za vogonski transport v druge čase in drugo vesolje. Ven iz našega vrta, kjer so predsodki do mnogih drugačnosti ZAKON:) Nemilosrdni, popolnoma tajni in celo nelegitimni, pa vendar.....

Andre Gide. Kaj je narobe, če je deček v šoli zaloten da masturbira? Da so mu všeč drugi fantje namesto deklic. Da težko najde sovrstnike za igro, edini sovrstnik s katerim se čuti bližnjega v nekem obdobju, je bled, bolehen dečko, s katerim se nemo sprehaja okoli hiše in kasneje izve, da je ta oslepel in ga ne bo več videl?

Ja zelo težko boste kaj takega našli med slovenskimi avtorji. Da strelja s spomini in samoizpovedjo. Morda med žrtvami prebitih s koli, od poldebilnih idiotov in tako zgodaj, da se jim pisati še ni udejanilo dobro

Pomeni v svetu in kolonialni Franciji se liberalizacija že davno bojuje na par hujših frontah kot pri nas, kjer smo jo na koncu pa kar na brzino sprejeli, ker so tako gospoda rekli.

Bo pa težka tale. Ni to kot bi rekli zaenkrat ravno moj boj. Morda pa je dobro da malce potolčem po lastnih predsodkih. Ah šiht. Muka. Tlaka

Pa naj še kdo reče, da ni ubadanje z literaturo muka?

Puberteta vrlega Gideja?

Spozna krščansko ljubezen agape. V podobi starejše sestrične Madelaine. Ali kot pravijo drugače danes, platonsko. Čisto. Brez vezave na golo spolnost. To ga potegne v svet vere, neke sorte religioznosti... brez da bi se popolnoma predal običajni poti slehernika, to je institucionalni religiji.

Če lahko neko bitje ljubimo tako čisto, potem je to esenca božje ljubezni in morda religije?

Ali pa je vse skupaj en trik, da bi zamaskirali in poveličali lastne nizke gonske interese?

Modna muha romantike, patetičnega romantičnega viteštva in precej izven mode uveljavjanje interesov?

Ali v principu edini pravi odnos med soljudmi?

Iz teh obrisov lastne biografije, ki jo kar pridno popisuje v več danes in meni, ne ravno na rit metajočih spisih, lahko že slutite, da iz tega nastane lahko ena borba s simboličnim redom tistega časa, tudi današnjega časa, obilo materije za psihologe in njihova Freudijanska mikastenja prazne slame, pa tudi kak zelo relevanten družbeno-kritičen point.

In res je. Gide je danes pojem legebitre, gre za nekakšno stanovsko zvestobo borcu, ki se JE JAVNO izpostavil in uprl za te in tudi sorodne probleme. Večina uglednejših homoerotično čutečih tistega časa to skriva, kar neke posledice seveda ima, pa tudi danes ni bistveno bolje. On ne. On se izpostavi na piedestal vsem razmišljajočim, ki imamo predsodke v vsakem žepu na poteg, pa eni priznamo drugi ne, ...izpostavil se je deloma tudi bolj nevarnim, takim, ki kar hitro naščuvajo samo z migom očesa biriče da se koga lotijo, ...lahko po zakonu vrlih pravnikov, ...ker pa so ti siromaki tako učeni in zaposleni, ....pa kot vsi vemo, veliko češče, po tako imenovanem skritem kodu, ko zapojejo kiji, mesarice, pokajo lobanjice in na koncu pravega krivca seveda ne najdejo.

In nekako mu pokončna drža uspeva.

Celo prve edicije mladega umetnika, ki se trudi prodati 700 kosov svojih spisov:) in svet še ne ve, ali je pisec, ali zgolj razmišlja, se pojavijo, pa ne prodajajo dobro...potem pa nastopi eno tako križišče s faustom in mefistofelesom praktično pol pomembne svetovnih prelomnih kulturnih smeri.
Malarme. Simbolizem, Dadaizem, Surealizem, in Futurizem.

In hiter švenk na našo vas v tem času. Alpinizem

Se pa stvari kot vidimo malce popravljajo, tako da se vsaj trudimo doumeti, kaj tako silovito učenega, moralnega in nemoralnega je v teh za tiste časih novostih, stilih in priredbah. V Parizu se namreč še tako odbita stvar nekako zna prijeti, ker poznajo hedonizem v pestri paleti, paralelno z duhovniki, ki nosijo plašnice in so dobro hranjeni. Odtod taka koncentracija kulturne elite tam. Danes parirajo NY, London in Berlin...pa morda še kakšno mesto:)

Malarme ga pohvali, da je ujel bistvo simbolizma. Izpoved med vrsticami.
Pri nas (pri povprečnih slovenskih hillbillyih, ki ni nujno, da so ravno gorenjci:) se to sliši, kot da bi nekdo rad plačal z edino še preostalim vonjem po denarju (ker denarja pač ni več:) ...ampak evo na filozofski in drugih fakultetah, pa vas poučijo kako je s tem drugače, da se lažje razvrstimo za hostijo, ki niti ni tako draga ..konec koncev...ker hillbillyi imajo denar

Naj tu dodam še en tak osebni OT kot pojasnilo, da rabim malce razmisleka in pavzice.

Del dekadence je tudi nezdrav odnos do drog. Pretiravanje. Propad. Iskanje novih užitkov okusov. Zaman. Tanatos.

Pred par dnevi je tako šla ena meni (in ne samo meni!) najljubših pevk popa in soula Whitney Huston. Ženska ki je bila izreden talent, winner, ON TOP in praktično že dosmrtna legenda. Le nekaj več sreče z drogami, dilerji in morda v ljubezenskem življenju bi morala imeti. Z dekadenco
Ker jo pač ni imela, je šla. Pomemben del nje, njeno delo in del duše, pa bo za vekomaj ostal z nami. Zaenkrat zamrznjen, ni pa rečeno da bo vedno tako...da ne porečete da sem dosadno krščanski

Ulala:)

En kratke insert.
Bogat homoseksualec, edinček izredno premožne, ugledne a tudi stroge in skope matere, nendodma začne hropsti in krehati. Jetika? V tistih časih, je to pomenilo podobno, kot danes rak! Ali še bolj smrtonosno.

In gre na pot v Afriko, tam spozna homoerotiko z lokalnimi fanti v živo, za krvav kašelj mu zdravnik predpiše travico:), preizkusi tudi lokalne lepe prostitutke, ki imajo v praksi prostitucijo, za par let do poroke, da si naberejo dovolj denarja za doto in poroko.... in.....'uf'.... po pravici povem, ni to za zagovornika proletariata.

'Ma crkn pederčina zmaličena', je edino kar ti hodi po glavi, če si bil vzgajan v edinem poštenem, a diktatorskem sistemu

A mož je vendarle zastopnik nečesa. Pomembno je verjetno to, da je znal pisati. Stilsko. Imel je izraz. Pomembno je to, da ga je mama in sloj rešila od siceršnjega pada na smrtonosne margine. Bil je nek višji sloj.

In kot nek dokaz za to so številna pisma, ohranjena do danes, ki so si jih ta elita pošiljali.

Ne spomnim se, da bi uspel kdaj zadržati tako visoko tematiko, nikoli mi ni uspelo priti do tako visokega stila pisanja...skratka po svojih pismih sodeč, sem trotel, preleter

In da bo jasno. Tu ni govora samo o pisanju Gideja. Tu omenjam tudi pisma namenjena njemu, recimo mme.Gide. Matere.

Skratka če kaj, mož je živel v inkubatorju umetnosti, do najmanj 30 leta, medtem ko je vrli proleter v socializmu, do takrat spoznal kramp, kopato, ansambel SRP in kladivo In vedno večje in bolj nevarne variante seveda.

Potem pa ni čudno.

Morda je prav, da se v naše visoke glave povrne nekaj v socializmu izgubljene gosposkosti.

Prav je tudi, da se filozofi srečajo s tako kontroverznimi pojavami kot je Gide...verjetno.

In morda se bom na koncu tudi sam sprijaznil s prebiranjem Gideja namesto kakega res kvalitetnega znanstvenika, ali poljudne znanosti

Do takrat pa:

drugovi i drugarice, to što vas siluju na FF sa ovakvim kreaturama, znak je dekadentnosti kapitalizma, koji skreče pažnju iz klasne borbe, na intimnu borbu izopačenih maštanja nekih buržuaznih pojedinaca

Dude, you're talking to yourself.

Ja ja. Je drhteče zagrabil za vrata kljuke.

Pa ne Gide. To je iz mojega romana: 'Eno poglavje mate dost banda'.

In kaj se dogaja z Gidejem?

Zelo kratko, ker je v soseščini spas života.
Denarja ima dovolj. Je buržuazija. In v glavnem ta, skupaj z situirano inteligenco, si je dekadenco lahko tudi privoščila.

Ampak skrivala.
Hide pa objavi L'Imoraliste. Svojo homoerotično odisejado, kjer so liki preomenovani, a prepoznavni. Priredbe je hudičevo malo. In svet, ki ga pozna, ga prepozna. Finta?

Ja tudi širne mase, ki ga ne poznajo sploh, matra firbec in ga spoznajo. Obenem je to tudi prvi njegov toliko obsežen tekst, da mu lahko rečemo novela. Dost mate za dons