Obvezno cepljenje otrok - Mnenja za in proti?

sumoborac je 9. dec 2015 ob 17:48 izjavil:

Ha ha ha, torej 40 strani je pa prevec za brat. Na kratko, nihce os vas nima dejanskih podatkov o cepivih ampak samo podatke odobrene iz strani prpizvajalca. Kaj natancno je notri, nihce ne ve. Poslovna skrivnost presega naso varnost. Studije so zaupne, kako naj se jim potem vrjame? Cisto nic novega.
Se dobr da preberete vseh 3000 strani studij o cepivih. Se 40 je prevec. Suma summarum, ni ga znalca (zunaj gks in ali agencije), ki lahko zadevo pravilno interpretira (saj nima vseh dejstev).

Hmm, cel kup dreka od bika si raztrosil.

Mimogrede, imamo tudi podatke NIJZ in njegovih predhodnikov. Zelo zanimive so zlasti primerjave pojavnosti zloglasnih bolezni takoj po 2. vojni in recimo danes (epidemiologija skozi čas, torej). Nekatere neozdravljive bolezni, z njimi povezane smrti idr. hude posledice smo praktično odpravili! Vsak starš, ki benti in jamra nad hudimi stranskimi učinki, ni pri zdravi pameti, kajti slednji predstavljajo (statistično) bistveno manjše tveganje. Da o lažjih sploh ne govorim, ker niso vredni omembe.

Zato absolutno podpiram obvezno cepljenje, kar se tiče zelo nalezljivih in nevarnih bolezni, ki smo jih sedaj praktično izkoreninili. Upam, da bo tako tudi ostalo.

Teorije zarot, kaj vse je in ni v cepivih in kako škodljivo je to, bodo vedno ostale samo teorije cenenih zarot (domena neumnih, nepoučenih in naivnih, torej). Edino, kjer vidim smiselnost usmerjati kritične moči sta: a) težnja po izboljšavi cepiv, ker so sedaj ta razmeroma nedobičkonosna, razvoj pa je drag in veliko krat domena raziskav, ki se financirajo iz javne malhe ter b) uvedba odškodnin (pravzaprav pomoči, ker s cepljenjem se zdravje zavaruje in ne poveča tveganje za okvaro zdravja, kar necepljenje dejansko v neprecepljeni populciji predstavlja) tistim, ki jih dejansko prizadenejo hudi stranski učinki cepljenja.

sumoborac je 9. dec 2015 ob 17:48 izjavil:

Ha ha ha, torej 40 strani je pa prevec za brat. Na kratko, nihce os vas nima dejanskih podatkov o cepivih ampak samo podatke odobrene iz strani prpizvajalca. Kaj natancno je notri, nihce ne ve. Poslovna skrivnost presega naso varnost. Studije so zaupne, kako naj se jim potem vrjame? Cisto nic novega.
Se dobr da preberete vseh 3000 strani studij o cepivih. Se 40 je prevec. Suma summarum, ni ga znalca (zunaj gks in ali agencije), ki lahko zadevo pravilno interpretira (saj nima vseh dejstev).

Kako zanesljive informacije pa lahko ti ponudiš? Pa prosim naj bodo empirično dokazane, ker če ne so to le prazne hipoteze. Vrednost hipoteze dokler se je ne dokaže ali vsaj približno potrdi z dobrim razlogom je ravno 0. Torej nerelevantan informacija oz. smet.

To morjo bit ene hude tablete...

Zato ker vsake tolko nekdo ene gobice poje in izgubi razsodnost... pa začne lapat kako so razne norice popolnoma neškodljiva zadeva. Al pa da nas hoče farmacija pomorit s cepivom proti gripi...

Not sure if trolling or just ...

Če dobro pomisliš, je za farmacevtsko industrijo gripa krasna bolezen, ker se virus tako spreminja, da se je za učinkovito zaščito treba cepiti praktično vsako leto. Farmacija si kvečjemu želi, da bi bilo takšnih bolezni še več. Da bi ošpice toliko mutirale, da bi se morali za učinkovito zaščito cepiti na nekaj let, tudi odrasli. Ob enem je farmaciji v interesu, da je njihovo cepivo visoko učinkovito, ker drugače bo zdravstvo v državah kupovalo cepivo od konkurence. Prosti trg in to.

Nadalje, mrtvi klienti ne prinašajo denarja. Cepiva za farmacijo sploh niso visoko na lestvici donosnosti. Bistveno bolj donosna so zdravila, ki jih začneš jemati pri 35, 45 letih in jih jemlješ do smrti, se pravi nadaljnjih 30 ali 40 let. Recimo zdravila za visok krvni tlak. Ali pa zdravila za redčenje krvi. Ali pa betablokerji. Ali pa antidepresivi. Ali pa antipsihotiki. Ali pa zdravila proti alergiji (antihistaminiki). Ali pa zdravila proti astmi (Antilevkotrieni, kortikosteroidi). Nenazadnje tudi kontracepcija in zdravila za zmanjševanje simptomov menopavze.

Pri takšnih in podobnih kroničnih obolenjih farmacija služi mastne denarce. Pa pri pogostih ponavljajočih se obolenjih, ki zahtevajo zdravljenje z antibiotiki in (v zadnjem času) protivirusnimi zdravili, pa spremljajoča "zdravila" tipa Aspirin, Lekadol, psevdoefedrini za odpravljanje simptomov gripe in prehlada, zdravila proti kašlju, itd. itn., da ne omenjam raznih preventiv tipa Imunoglukan, Bronhomunal ...

Cepiva se sicer stalno rabijo, a farmaciji predstavljajo bistveno bistveno manjše prihodke kot zgoraj omenjeni "farmacevtski praški".

Če so farmacevtske industrije tako škodoželjne in inkasantne. Zakaj zdravniki ne priporačajo in ponavadi ne predpisujejo hipnotike("uspavalne tabletke"), katere naj bi lahko povzročale odvisnost. Veste koliko bi lahko farmacija zaslužila z prodajo uspavalnih tabletk.

Še dobro da nismo v ZDA.

Pa saj ne da ti jih tukaj ne bi dali. Samo prosit moraš...

imagodei je 16. dec 2015 ob 22:31 izjavil:

Antidepresivi niti niso zasvojljivi...

Uradno ne, lahko pa vprašaš koga na prozacu, zakaj ga jemlje brez prekinitve toliko let ;)

Vse kar vpliva na boljše razpoloženje je zasvojljivo. Sploh, če se kemijske reakcije sprostijo po zaužitju tabletke, ki ne vzame praktično nobenega časa.

Antidepresivi ne predstavljajo nikakršnega potenciala za zlorabo, ker ne zadenejo, oz. ne povzročijo nikakršnega ugodja ob zaužitju.

Odtegnitev je potrebno razumeti; pri AD gre za zelo specifično, ki nikakor ne vključuje poželenja po še (za razliko od substanc, ki zares zasvojijo). Ta pogosto vključuje motnje zaznave, še pogosteje pa slabost, ki se sopojavlja z dobrim počutjem (več endogenega serotonina in/ali dopamina), saj se pri ustrezno dolgem zdravljenju z AD običajno pacient počuti po ukinitvi režima še veliko bolje, kot tedaj ko je AD jemal.

Problem se običajno pojavi čez čas (običajno mesece ali še pogosteje leta), ko človek 'pokuri' svoje endogene 'zaloge' ali pa se te neustrezno obnavljajo in to zato, ker svojega življenjskega sloga, oz. psihosocialnih razmer dejansko ni spremenil. Takrat pa (zanimivo, šele po več letih) poseže po lahki poti (ker je usrane, razvajena rit). Za razliko od nikotina (gre tu zares za razvado), pri nikotinu pa za zelo hudo odvisnost.

Ljudje res tožijo po slabosti (in večinoma poročajo o dobrem počutju) ter o motnjah zaznave (morda se kdo tega ustraši), nikoli pa še nisem slišal, da bi imeli poželenje po še! Pod črto bi rekel, da so odtegnitveni sindromi na las podobni stranskim učinkom ob pričetku jemanja, dokler se telo nanje ne navadi.

Vrnimo se na temo, nehajte že trolati.

marko181914 je 18. dec 2015 ob 09:53 izjavil:

Od od zelo močnih in škodljivih psihoaktivnih substanc je kafein. Kafein lahko povzroči močno odvisnost in škodo živčnemu sistemu.

Lahko podas relevanten citat v podporo tej trditvi?

Vpliv kofeina na živi organizem. Pozabil sem popraviti komentar.

marko181914 je 18. dec 2015 ob 10:12 izjavil:

Vpliv kofeina na živi organizem. Pozabil sem popraviti komentar.

Kafe.

Vajenc je 18. dec 2015 ob 11:44 izjavil:

matijadmin je 17. dec 2015 ob 17:51 izjavil:

Antidepresivi ne predstavljajo nikakršnega potenciala za zlorabo, ker ne zadenejo, oz. ne povzročijo nikakršnega ugodja ob zaužitju.

Se opravičujem za offtopic, ampak tvoje prepričanje je napačno. Prozac poviša vrednost serotonina (t.i. hormon sreče), zato v resnici povzroča ugodje po zaužitju in zasvojenost, ko se telo navadi na umetno povišane vrednosti serotonina.
Antidepresivi imajo celo vrsto stranskih učinkov, od nekaterih (npr. Helex) postaneš zadet, zato imajo med drugim tudi "potencial za zlorabo". Upam, da uspeš prebrati preden zbrišejo offtopic.

Očitno ne poznaš dovolj dobro delovanja zaviralcev ponovnega privzema serotonina, kamor sodi fluoksetin, oz. je prvi predstavnik zdravila iz te skupine. Novejaša so nekoliko boljša, nekatera sočasno zavirajo ponovni privzem še dopamina kot npr.: paroksetin. Ne, ta zdravila nimajo potenciala za zlorabo, takojšnjega ugodja kot pri prepovedanih substancah, ki se jih zlorablja za zadevanje, preprosto ni.

marko181914 je 18. dec 2015 ob 10:12 izjavil:

Vpliv kofeina na živi organizem. Pozabil sem popraviti komentar.

Bedarija, kar je strupeno za žuželke, še ne pomeni, daje za sesalce. Kje je šele človek.

Pithlit je 18. dec 2015 ob 14:20 izjavil:

matijadmin je 18. dec 2015 ob 13:53 izjavil:

Bedarija, kar je strupeno za žuželke, še ne pomeni, daje za sesalce. Kje je šele človek.

Psssst... stvar je zajebancija, da ne bo kdo resno jemal.

Škoda

garfy je 19. dec 2015 ob 18:06 izjavil:

Dosti študij je narejenih zaradi avtizma in živega srebra, ki je v cepivih, formaldehida, aluminija,,,,poglej sestavine zaboga

Ta boljša študija je bila tista, kjer so plačali študijo, študija pa je na širokem vzorcu in skozi dolgo obdobje ugotovila, da ni nobene povezave z avtizmom. So bili jaouku razočarani, ker je niso priredili, da bi ustrazala njihovim hipotezam.

Jaz trdim da tisto živo srebro ki ga v cepivih najdeš nobenemu niti najmanj ne škodi. Tudi tisto ki se ga v termometrih najde ne škodi nikomur (lahko ga z žlico ješ... vse kar se bo zgodilo je da ga boš posral).

Tudi klor je strupen. Pa ga vseeno ješ. Ane? In to kar konkretne doze. Čudno da si živ.

garfy je 19. dec 2015 ob 18:06 izjavil:

Dosti študij je narejenih zaradi avtizma in živega srebra, ki je v cepivih, formaldehida, aluminija,,,,poglej sestavine zaboga

Linkaj eno. Eno samcato. Prosim. Tako... peer reviewed, a veš. Resno.

Jaz sem si pogledala sestavine. In, razen tisto nekaj malega neaktivnih virusov, notri ni nič takega.

Hja, je treba tud mal več prebrat ane? Elementarno živo srebro NI strupeno. Razen če si ga v žilo nabasaš... pol pa ja.

Pithlit je 19. dec 2015 ob 18:48 izjavil:

Jaz trdim da tisto živo srebro ki ga v cepivih najdeš nobenemu niti najmanj ne škodi. Tudi tisto ki se ga v termometrih najde ne škodi nikomur (lahko ga z žlico ješ... vse kar se bo zgodilo je da ga boš posral).

Tudi klor je strupen. Pa ga vseeno ješ. Ane? In to kar konkretne doze. Čudno da si živ.

garfy je 19. dec 2015 ob 18:06 izjavil:

Dosti študij je narejenih zaradi avtizma in živega srebra, ki je v cepivih, formaldehida, aluminija,,,,poglej sestavine zaboga

Linkaj eno. Eno samcato. Prosim. Tako... peer reviewed, a veš. Resno.

Jaz sem si pogledala sestavine. In, razen tisto nekaj malega neaktivnih virusov, notri ni nič takega.

Ne govori neumnosti, vsak z možgani ve, da je H2O izredno nevarna kemikalja, ki jo korporacije povsot tlačijo not.

Mati, ki trobi, kako je tiomersal grozen in skrbi za proper obroke sinkota, ne ve, da ima jadranska riba iz Tržaškega zaliva več živega srebra. Tiomersala bi se res lahko znebili in se večinma ga umika, problem je, ker to stane ... Mislim na preskušanje novih konzervansev v mešanici in nato postopki pridobitve dovoljenj. Ampab še vseeno, odmerek ga ima manj kot par porcij takih rib.

malce se izobražite, ni tolk problem mercury v ribah, kot pa mercury, ki gre direktno v kri, čez brain barrier v možgane in kjer je razpolovna doba 30 let.......
največji asi so pa itak šintarji, ki še vedno uporabljajo amalgam......

garfy je 22. dec 2015 ob 04:25 izjavil:

malce se izobražite, ni tolk problem mercury v ribah, kot pa mercury, ki gre direktno v kri, čez brain barrier v možgane in kjer je razpolovna doba 30 let.......
največji asi so pa itak šintarji, ki še vedno uporabljajo amalgam......

Boš ti dal link do teh famoznih študij al boš sam klobasal? Stroka pravi da živo srebro ki naj bi bilo v cepivih (pa ga v resnici sploh ni) ni problem. In daje temu primerne vire. Kdaj boš ti svoje vire predstavil? Še letos?

Sej thimerosal-a tud ni več v cepivih. Ampak to folka ki rad straši tudi ne ustavi.

jype je 22. dec 2015 ob 09:02 izjavil:

Živosrebrni atom v tiomersalu _ni_ "živo srebro".

Seveda je. Živo srebo je živo srebro. Poleg tega pa tudi tisti atom v tiomersalu oddaja strupene hlape.

Klor je tud klor. Pa ga vseeno daš praktično v vsako stvar ki gre pol v tvoja usta.

No evo... še 3x bolj strupeno! Prepovedat sol!

To da nas oblasti s kloriranjem vode skušajo zastrupit je tud splošno znano dejstvo. Pa da nas NATO praktično vsako zimo napada.