Ivy bridge

hojnikb je 2. apr 2013 ob 22:20 izjavil:

pri ivy dokler si pod 80C je vse ok..

Ne, pod 80°C (in to pri IntelBurnTest) velja za Sandy. Za Ivy mora biti pod 75°C (2500K Tcase = 72.6°C, 3570K Tcase = 67.4°C)

Tcase je temperatura na sredini tistega kovinskega pokrovčka, ki dandanes pokriva vsak procesor.
Te temperature se ne da direkt izmeriti, ker tam ni nobene diode za merjenje temperature. S programčki za merjenje temperature dejansko merimo temperature posameznih jeder, ki pa so vedno višje.
Nepisano pravilo velja, da so temperature jeder višje za 7 do 8°C od Tcase.. In to je precej točna trditev.
Intel pa na svoji strani natančno navaja maksimalni Tcase prav za vsak model procesorja, tako da si lahko prav vsak določi najvišjo dovoljeno temperaturo jeder, ki jo meri z programi za merjenje temperature, če tisti Tcase temperatute prišteje 7 do 8 stopinj.

Maksimalno temperaturo se VEDNO meri ob poganjanju enega samega programa in sicer IntelBurnTest. Noben drug program niti blizu ne obremeni procesorja toliko kot IntelBurnTest.
"Stress Level" je treba pri tem merjenju OBVEZNO prestaviti iz "Standard" na "Maksimum". In potem zadevo gnati vsaj 10 minut. Gledati je treba tisto najvišjo temperaturo, na najbolj vročem jedru.

Primer:
2500K Tcase = 72.6°C - maksimalna dovoljena temp. za posamezno jedro je torej 80°C
3570K Tcase = 67.4°C - maksimalna dovoljena temp. za posamezno jedro je torej 75°C

Ni važno kakšno hlajenje imaš, če ti Core Temp ali katerikoli drug program za merjenje Tempearture med poganjanjem IntelBurnTest na Maksimum Stress Level kadarkoli na kateremkoli jedru pokaže višjo temperaturo od Tcase + 8°C že kvariš procesor.

CPU je najbolj trpežna zadeva v celem računalniku, zato ga je zelo težko uničiti in ne bo v hipu crknil tudi če ga boš žgal na Tcase +20°C, mu boš pa MOČNO skrajšal življenjsko dobo. Ga pa zelo hitro tako poškoduješ, da boš začel dobivati BSOD, zmrzovanja in sesuvanja računalnika za katere ne boš nikoli našel pravega vzroka.

Tisti 3570K, ki ga je Dr M poleti žgal preko 90°C na posameznem jedru, ob maksimalni temperaturi jeder 75°C za ta CPU, ni vreden več počenega groša, čeprav bo verjetno deloval še kakšni 2 leti, za moj okus ni več dovolj zanesljiv in jaz ga v moj PC ne bi več vtaknil, pa če mi ga šenka zastonj
Seveda bo Dr M in njemu podobni, v prihodnosti po forumih za sesuvanja in zmrzovanja računalnika ob igranju iger krivil slabe grafične kartice in driverje, ob brskanju po internetu in gledanju Flash filmčkov pa bo preklinjal zanič Flash driverje, ko se mu bo brskalnik sesuval. Mi pa bomo vedeli kaj je pravi vzrok

hojnikb je 4. apr 2013 ob 15:49 izjavil:

nwm kaj potem intel misli, ker jst že ta tcase dosežem na stock z antec 620 push/pull, vprašanje kaj bi blo z stock coolerjom.

Na stock frekvencah, predvsem pa na stock voltažah s priloženim ventilatorjem iz box verzije, se prav noben Intelov procesor na tudi dolgotrajnem poganjanju IntelBurnTest na nobenem jedru ne segreje preko 60°C. Je še veliko rezerve do 75 oziroma 80°C pri starejših.

Največ napak je pri montaži hladilnika na CPU. Tukaj mimogrede kaj zamočiš. Nekateri so iz tega razvili celo znanost. Od načina nanosa in razmazovanja paste do načina montaže in zategovanja.
Že samo med različnimi pastami je lahko razlike za vsaj 10°C. Dražje so ponavadi tudi boljše.
Pomembna je tudi količina paste. Preveč paste bo bolj izoliralo, kot pa prevajalo toploto.
Najpomembnejša pa je dobra pritrditev hladilnika. Ta mora biti pritisnjen na procesor s čim večjo silo in seveda na vseh koncih enako.

Na hitro in šlampasto montiran hladilnik mimogrede prinese dodatnih 30°C na jedru.
Dostikrat sem naletel na hladilnik, ki je neenakomerno pritrjen, na eni strani zategnjen do konca, na drugi strani pa je še luft in gre toplota samo preko paste. Treba je vse štiri konce zategovati enakomerno, da po celotni površini pritisne enakomerno.
Pa nič bati da boš zategnil premočno. To je bil problem včasih, ko smo hladilnik montirali direkt na čip, ki si ga lahko zdrobil, če si pretiraval. Danes je vse zaprto v tisto kovinsko ohišje in zateguješ lahko toliko, da ravno ne zlomiš matične plošče
Pa seveda pri nakupu hladilnika se ne gleda na procesor ampak je pomembno, da je kompatibilen z matično ploščo. Če matična in hladilnik ne gresta dobro skupaj bo pritrditev zanič.

Izi je 4. apr 2013 ob 16:16 izjavil:

hojnikb je 4. apr 2013 ob 15:49 izjavil:

nwm kaj potem intel misli, ker jst že ta tcase dosežem na stock z antec 620 push/pull, vprašanje kaj bi blo z stock coolerjom.

Na stock frekvencah, predvsem pa na stock voltažah s priloženim ventilatorjem iz box verzije, se prav noben Intelov procesor na tudi dolgotrajnem poganjanju IntelBurnTest na nobenem jedru ne segreje preko 60°C. Je še veliko rezerve do 75 oziroma 80°C pri starejših.

Največ napak je pri montaži hladilnika na CPU. Tukaj mimogrede kaj zamočiš. Nekateri so iz tega razvili celo znanost. Od načina nanosa in razmazovanja paste do načina montaže in zategovanja.
Že samo med različnimi pastami je lahko razlike za vsaj 10°C. Dražje so ponavadi tudi boljše.
Pomembna je tudi količina paste. Preveč paste bo bolj izoliralo, kot pa prevajalo toploto.
Najpomembnejša pa je dobra pritrditev hladilnika. Ta mora biti pritisnjen na procesor s čim večjo silo in seveda na vseh koncih enako.

Na hitro in šlampasto montiran hladilnik mimogrede prinese dodatnih 30°C na jedru.
Dostikrat sem naletel na hladilnik, ki je neenakomerno pritrjen, na eni strani zategnjen do konca, na drugi strani pa je še luft in gre toplota samo preko paste. Treba je vse štiri konce zategovati enakomerno, da po celotni površini pritisne enakomerno.
Pa nič bati da boš zategnil premočno. To je bil problem včasih, ko smo hladilnik montirali direkt na čip, ki si ga lahko zdrobil, če si pretiraval. Danes je vse zaprto v tisto kovinsko ohišje in zateguješ lahko toliko, da ravno ne zlomiš matične plošče
Pa seveda pri nakupu hladilnika se ne gleda na procesor ampak je pomembno, da je kompatibilen z matično ploščo. Če matična in hladilnik ne gresta dobro skupaj bo pritrditev zanič.

tole ne drži za ivy proce, ker bi res rad vidu ivy proc na stock coolerju v ibtju,ki nebi presegu 60C.
Mogoče na najhladnejšem jedru..

Hm, zakaj pa se potem vsi pritožujejo, da se ivy proci zelo grejejo v primerjavi z sandy bridge proci ?

zato, ker ivy ima slab stik, ker uporablja slabo pasto na procu (TIM) in tukaj nič ne moreš pomagat, ti tudi dober hladilnik ne pomaga kaj dosti. Sej navijajo se vsi nekje ~ 4.5 GHz, ampak problem je v tem, ker pri tej frekvenci, tudi če nimaš kej dosti zvišane voltaže, hitro presežeš tisto "varno" temperaturo, torej 75 stopinj. Pri Sandy bridge teh problemov ni bilo. Saj smo vsi od Ivyija pričakovali preden je prišel ven, ker je pač zgrajen na 22 nm tehnologiji, pa 3d tranzistorji...., pol pa ga userjejo z to pasto in s tem stikom.
Tko da mislim, da tud če dobro pritrdiš hladilnik na os. ploščo, ne narediš kej velik koristi, popravi me Izi če se motim ?

Lp

hmm ni slaba ideja. Bom za hec nastavo offset do tja, ko bo še stvar stabilna, da vidim kako dobro se stvar "undervolta".
Stari core2quad je šel pod 1V, pa verjetno bi šlo še nižje, sam ni plata pustila nižjih napetosti.

Fora je v tem, da "stock" voltaže sploh ne obstajajo, tako tudi o "undervoltanju" in "overvoltanju" pravzaprav sploh ne moremo govoriti.
Intel namreč že dolgo ne navaja več za kakšne voltaže so delani procesorji, ker tudi frekvenca ni več ena sama ampak so kar 3 za vsak procesor. Določanje voltaž je popolnoma prepuščeno matičnim ploščam, ki dostikrat pretiravajo ali pa včasih tudi škrtarijo z voltažo.

Pri 1. generaciji iX (X=3,5,7) procesorjev je Intel še navajal varno območje voltaže za CPU, naprimer za i7-920 je uradna voltaža 0,800V - 1,375V. Matične plošče pa po do sedaj videnem za ta procesor same določijo "default" voltažo nekje med 1,0 in 1,25V, vsaka malo po svoje.
Pri 2. in sedaj 3. generaciji iX procesorjev pa Intel popolnoma molči o voltažah, niti območja ne navaja več.

Še huje je, da tudi "stock" frekvenc tako rekoč ni več, ker ima danes vsak procesor 3 različne default frekvence (varčno, normalno in turbo).
Normalna, ki se dostikrat navaja ob oglaševanju procesorja se praktično ne uporablja nikoli, saj matična plošča vedno uporablja varčno frekvenco dokler obremenitev najbolj obremenjenega jedra ne preseže 70% ali nekaj takega, potem pa takoj preklopi na turbo frekvenco, normal pa se kar preskoči. Hkrati s frekvenco matična plošča spreminja tudi voltažo.
Zato je treba po novem pri navijanju paziti tako na turbo kot na varčen način. Marsikdo nastavi vse nastavitve samo da turbo deluje brez pregrevanja in sesuvanja, potem pa kar konča. Računalnik pa se mu potem med brskanjem po netu sesuje zaradi prenizke voltaže v varčnem načinu.
Najhujši so pa tisti, ki varčevanje preprosto izklopijo in potem ves čas gonijo PC na robu zmogljivosti zraven pa plačujejo trikratni račun za elektriko.