Moore's law se koncuje ali znantno ustavlja ?

However, the 2010 update to the International Technology Roadmap for Semiconductors has growth slowing at the end of 2013,[5] after which time transistor counts and densities are to double only every 3 years.

Prebral na wiki ?
Moore%E2%80%99s Law @ Wikipedia

naredil sem mali eksperiment
Itanium 2 with 9MB cache 592,000,000 2004 Intel 130 nm
sem rekel kot da bi bil v letu 2005 narejen glede na wiki je leta 2004
nato sem stevilo tranzistorjev mnozil z faktorjem 1.5 vsako leto
Nule sem dodal za poravnavo.
592.000.000 2005
888.000.000 2006
1.332.000.000 2007
1.998.000.000 2008
2.997.000.000 2009
4.495.500.000 2010
5.743.250.000 2011

takoj na začetku

Gregor P je 20. okt 2011 ob 01:33 izjavil:

Torej čisto tako laično domnevam, da nisi "ti" merodajen faktor, zakaj človeštvo potrebuje vedno močnejše procesorje

Jaz kot eden od miljarde kar trdih uporabnikov, ki je znal zagoniti zadnji cent za nov comp v zlatih časih, ampak ker sem v tem videl smisel pa zagotovo.

Ja imaš prav. Laičnost in pomanjkanje projekcije in domišljije te vodi v napačne domneve!

Zdaj pa na next_byta. E tole bo pa treba malo pogledati. Ray tracing bi lahko bila niša kot včasih. Primer! Vrli Diego je za en mlin odštel 300.000 mark. Govorim od oka. Zraven je stal mlin domačega šraubaštva, 4 leta mlajši, PC, ki je stal 3k mark, zmogel pa isto cca. Ampak na tisti mlin od 300k nisi mogel računati na več kot 4000 kupcev, na tistega za 3k pa na par miljonov. Odmah. In ne za raytracing toliko, kot za običan dober špil!

Jap. Ni kaj. Oblaki če en drugega imajo neskončno lakoto po moči računanja in hitrosti.

Še eno laično vprašanje.

Ali je recimo Google en tak dober primer, ki rabi velike oblake in kar se da velik computing power?
In če da, ali Google lahko plača za to na novo nastalo nišo server farm, ki ne bo šla v vsako hišo že zaradi cene več, medtem ko trg običajnih userjev lahko počaka na špil, ki pač ne bo delal na 2 leta starih mašinah. Govorim ne bo delal nikakor in ne delal z 656 slik na sekundo!

P.S. Google namreč svoje potrebe nekako naflika tudi s tempom rasti dubliranja na 4 leta, kar se procesorjev tiče, pa zato morda naklepajo več škatel?

Mja google se trudi čimbolj varčno uporabljat energijo.
verjetno bo mogel najt način kako povečat svoje prihodke.. najdet ene nove načine financiranja.

http://www.nytimes.com/2011/09/09/techn...

glede iger in oblakov, se mi zdi da je problem v pingu. če bi se to izvajalo na obalu.

nekaj sicer intel v tej smeri razmilja. sam dvomim da bi to delovalo preko širnega interenta.. mogoče se pa motim..

http://blogs.intel.com/research/2011/02...

problem je v tem da je trazistorje vedno težje pomanjševati kmalu jih zelo verjetno več nebomo mogli. Tej začnejo puščat. frekvence nemoremo poviševati pojavi se problem toplete, procesorji pri višjih frekcenvah kot ti delujejo več energije porabijo. rešitev je v več bolj varčnih tranzistorjih urejenih v, kateri so razporejeni v prostoru, na pa po ploski problem je verjetno cena, in kako programirat nevem. Računalnik kateri bo imel 1000 jeder katera bodo tekla pri mnogo nižji frekvenci. Če pogledaš za primerjavo naše možgane imajo miljone procesorjev(nevronov) kateri tečejo pri nižjih frekcenvah ter še mnogo več je povezav z procesorji, to je dokaz da je možno iti naprej. seveda naši možgani so dobri za ene stvari za druge ne .. naprimer prepoznavanje vzorcev jim gre precej cool jezik itd. ampak za kej druzga so pa strašansko neučinkoviti. tko da verjetno bo nekak treba najt načine kako oboje v računalniškemu svetu zdržit mnogo procesorjev in hitri procesorji.

gpu + cpu computing.. mogoče neki takega...
http://www.nvidia.com/object/tesla_comp...

Je pa seveda res, da bi recimo emulacija enega solidnega sogovornika, ki bi lahko prehodil Touringov test, recimo vsaj ne s popolno sramoto (gledal sem skripte današnjih tekmovalcev za to nagrado in vsi so velika sramota, nič boljša od tistih pred 50 leti v bistvu!) skupaj z njegovim priklopom na oblak date in neprestanim povezovanjem, danes zahtevala kar nekajkrat boljše procesorje, tako na mizi, kot v oblakih.

Le da ni po 50 letih niti resnega poizkusa res dobrega softwere-a, in potem ni čudno, da se ne pritiska na Intel, ne na AMD in če je še kje kdo:) in to s tisto kapitalistično: maljon nas je, ali izumi, ali crkni. Rekli bi eden najpomembnejših taskov človeštva, pa 2 proizvajalca? Potem pa tema? Tu je pesem nekako: nas dva brata sami putujemo...

Zato ker zadeva ni easy! Intel je sam, čeravno ni software firma (to je pokazal recimo Fritz, ki na hišnem mlinčku teče 7 let pozneje, bolje kot cela omara Blue Gene), s svojim Watsonom, zadeve skušal malce premakniti, vendar se včasih zdi, da je premik nekako polovičen.

Ni niti tekla zadeva v štartu tekla na najdražjih strojih, niti ni ne vem kakšnega histeričnega odmeva, ali povpraševanja, vsaj podobnega recimo, kot za duke nukem forever.

To govorim zato, ker me ne zanima več, kaj in kdaj bo najhitrejši Intel Brzon in AMD Hitron. Za te zadeve sem zgubil par let po kar nekaj branja dnevno in celo šraubanja.... in vse kar je, znanje je zastarelo v roku 2 let:)
Zanima me kaj in kako kaže moji omiljeni filozofiji transhumanizma in kako kaže AI. No to je pa čisto druga in precej bolj široka zadeva, kot je denimo poznavanje hardwera, ali programiranja.

Je pa moorov zakon eden njenih osnovnih parametrov. Po njem upravičeno diha in modruje in zastoj pomeni samo vodo na mlin skrajne konzerve. Ma kaki AI, bodo delno upravičeno spet vpili

Ampak sem pa v novički prebral, da se je Intelu povečal profit, pomeni po doktrini boja z AMD, bodo spet zlahka malce več vložili v čisti razvoj. Dokler se ne začnejo dogovarjati po bratsko

one word: ARM
+ par hw dekoderjev + mogoce se cuda pospesevanje za photoshop ipd., pa ne bos vec rabil moci intela.