študentsko delo in elementi delovnega razmerja

Mi lahko kdo pokaže, kje je to določeno, ker ne najdem:

"Druga pomembna določba Zakona o delovnih razmerjih je, da se sme prek študentskega servisa opravljati delo, čeprav so podani VSI elementi delovnega razmerja in da ni treba skleniti pogodbe o zaposlitvi -> gre torej za izjemo. Če pa ne bi šlo za delo prek študentskega servisa, ampak za navadno delo prek podjemne pogodbe, pa bi bilo potrebno skleniti pogodbo o zaposlitvi."

Pa mogoče še komentar na tole:

http://www.delo.si/zgodbe/ozadja/kako-s...

In pa seveda še mogoče kako razmišljanje na tožbo proti delodajalcu zaradi večletnega rednega dela prek študenta - 8 ur vsak dan, opravljanje istega dela kot zaposleni, itd...torej vsi elementi delovnega razmerja...

Ja, v bistu je. Spomnite se kaj se je spomladi dogajalo (oz se še dogaja) na Adriji, kjer so stevardese in stevardi po 10 let delali na napotnice.

Pa zadeva tudi ne traja tako dolgo, ker gre preko delovnega in socialnega sodišča. Sej, načeloma se gre za to da te zaposlijo. Če je delodajalec siten in pametuje ti pa mora plačati prispevke še za nazaj.

Smo bili proti malemu delu, pa imejmo to, kar smo izbrali.

prosim ne zdej tu se besedat o ovcah, kozah in drugih domačih živalih...

kako resno mnenje, še posebej koga, ki se spozna na delovno zakonodajo pa mogoče tudi pozna kak sodni primer...pa kako stvari tečejo, če se tožiš po delovnih sodiščih

mene ne zanima kaj nekateri lahko in ne morejo...zanima me pravna situacija...predvsem ker je ponekod napisano, da študentsko delo lahko dejansko je enakovredno delu za nedoločen čas v vseh pogledih, razen ko je treba to plačat.

ne vem kaj bi mene kdo silil...kaj hočeš s tem povedat???

pod elemente delovnega razmerja se razume to kar je opredeljeno v zakonu.

model...a sm kje napisal,da hočem koga tožit???

mene zanima kako je pravno to urejeno...ker očitno ni vse tako črnobelo in enostavno

zato prosim ne več komentarjev, ki nimajo nobene veze z vprašanjem, ki sem ga postavil na začetku

Mi lahko kdo pokaže, kje je to določeno, ker ne najdem

Uf, to je pa kombinacija več stvari, kar si pa citiral na je napisano od zadaj naprej. Bom poskusil...

Študentsko delo je urejeno v posebnem zakonu Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Vse, kar se tiče te oblike dela, je definirano tam.

Sedaj pa k vprašanju, kako sploh nekdo pride do pogodbe za nedoločen čas, če pri njegovem delu obstajajo elementi delovnega razmerja. 2. odst. 11. čl. ZDR pravi: "Če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4., v povezavi z 20. oziroma 52. členom tega zakona, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon."

To pomeni, da je po zakonu prepovedano opravljati delo na način, da "obstajajo elementi delovnega razmerja" na podlagi pogodbe civilnega prava, kot je npr. podjemna, avtorska ali kaj tretjega. Razen, če zakon to dovoljuje/predpisuje.

Aha... če ima nekdo podjemno pogodbo, vendar pa opravlja čisto običajno delo (obstajajo elementi ...), se zgodi sledeče:

1) ZDR takšno pogodbo prepoveduje, torej je nična. Preprosto, kot da je ni in nobena stran ne more uveljavljati njenih določil.
2) 4. odst. 15. čl. ZDR določa: "Če stranki nista sklenili pogodbe o zaposlitvi v pisni obliki ali če niso v pisni obliki izražene vse sestavine pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 29. člena tega zakona, to ne vpliva na obstoj in veljavnost pogodbe o zaposlitvi."
3) 16. čl. ZDR določa: "V primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem se domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja."
4) 2. odst. 10. čl. ZDR določa: "Če s pogodbo o zaposlitvi čas trajanja ni pisno določen oziroma če pogodba o zaposlitvi za določen čas ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela, se domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas."

Prevedeno v slovenščino: ker je podjemna (avtorska, ...) pogodba za delo, kjer obstajajo elementi delovnega razmerja po tem zakonu nična, se šteje, da je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, čeprav ne v pisni obliki.

Kaj pa s študenti. Mnja. Njihovo delo preko napotnic ureja zakon, torej tista okrepljena izjema "razen v primerih, ki jih določa zakon" za njih velja. To pomeni, da je njihova pogodba (napotnica) po tem zakonu veljavna in se lahko na njeni podlagi opravlja delo. S tem koraki 2-4 odpadejo, saj je takšna pogodba veljavna in ne more biti nična.

Kot pa že imam navado, pa seveda moram dodati še to, da je predlog ZMD delo študentov urejal na način, da se bi takšna izkoriščanja praktično onemogočila. Delodajalci se tako več ne bi mogli zanašati na male delavce (kot nadskupino študentskih delavcev) in bi bili prisiljeni odpreti kakšno novo delovno mesto. Velika verjetnost pa je, da bi takšno delovno mesto najlažje nekdo, ki je za konkretno delo pri konkretnem delodajalcu že usposobljen.

No, na referendumu je bil ZMD "plebiscitarno" zavrnjen in je stanje ostalo takšno, kot je.

In pa seveda še mogoče kako razmišljanje na tožbo proti delodajalcu zaradi večletnega rednega dela prek študenta - 8 ur vsak dan, opravljanje istega dela kot zaposleni, itd...torej vsi elementi delovnega razmerja...

Zaradi tega, kar sem zgoraj popisal, je IMHO možnost uspeha enaka 0. Ne "minimalna", ampak 0. Nada. Lahko pa poskusiš najti kakšnega odvetnika, ki te bo pripravljen zastopati v tej pravdi. Če ga najdeš, potem se jaz v svoji oceni situacije dokazano motim, ti pa imaš v pravdi celo šanse, da uspeš.

Če dijak ali študent preseže posebno osebno olajšavo za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, in je določena v Zakonu o dohodnini, se prekine obračun koncesijske dajatve na podlagi napotnice, delodajalec pa je dolžan dijaka ali študenta pokojninsko in invalidsko zavarovati po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Kaj pa zgornji odstavek pomeni? 6.b člen ZZZPB