Zamisel je logična. Prodajalec bi moral v idealnem primeru vedeti vse o vseh izdelkih, ki jih prodaja, a to jasno ni mogoče. Zato se včasih (ali pa tudi pogosto) zgodi, da na vprašanja potencialnih kupcev ne more odgovoriti in kupčija gre po zlu. Tu bi sposobnosti Watsona prišle zelo prav, saj ga lahko napolnimo z vsemi znanimi podatki o vseh prodajnih artiklih. Prvi uporabnik bo kar IBM, ki bo Watsona uporabil kot prodajnega svetovalca za stranke, ki bi želele kupiti - Watsona.
Watson je namreč ogromen iskalnik, ki ga napolnimo z množico surovih podatkov, nato pa jih zmore pretvoriti v uporabne informacije. To načeloma zmore marsikateri iskalnik, recimo Google, a Watsona odlikuje tudi odlično procesiranje naravnega človeškega jezika. To bo uporabnikom omogočilo, da bodo vprašanja postavljali v naravni angleščini. Možnosti rabe so praktično neomejene: Watson lahko uporabimo v trgovini, na telefonski pomoči uporabnikom, na internetu (si predstavljate DURS-ovo Vido, ki jo poganja Watson), na servisu itn.
Watson je superračunalnik, ki ga sestavlja 2880 procesorskih jeder (90 32-jedrnih procesorjev Power 750), 15 TB pomnilnika in vrhunska programska oprema DeepQA. Cena ni javno znana, tako čez palec pa jo lahko ocenimo na 20-30 milijonov dolarjev.
