Predhodnika iClouda, Mobile Me, so pestile težave s slabo dosegljivostjo, nedelovanjem e-poštne storitve in predčasnim zaračunavanjem kreditnih kartic. Apple je bil primoran na veliko deliti po več mesecev brezplačne uporabe, postaviti posebno spletno stran s statusom storitve in povečati oddelek za podporo.
vir: Ars TechnicaiCloud ne bo prvi Applov poskus na to temo. Med predhodniki najdemo najprej iTools (2000, brezplačen), nato .mac (2002, $99.95 letno) in od leta 2008 Mobile Me ($99 oz. €79 letno). iToolsi so ponujali popularne storitve tistega časa - eVoščilnice, spletno pošto na naslovu @mac.com, gostovanje preproste spletne strani (v stilu Geocities) ter nekaj spletnega prostora na storitvi iDisc. Spletna pošta in diskovje sta poželi največ zanimanja (in stroškov), zato so Jabolčni dve leti kasneje servis osredotočili okoli njiju in zaračunali letno naročnino $99.95. Visoka cena in razmah Gmaila po letu 2005 je Apple prisilil v drugi rebranding, tokrat pod znamko Mobile Me in domeno me.com, s poudarkom na sinhronizaciji iNapravic (pošta, kontakti, koledar, fotke). Storitev je imela od samega začetka resne težave in Jobs je v internem e-mailu najprej priznal, da "ni v skladu z Applovimi standardi", ob priliki pa naj bi v Town Hall avditoriju na sedežu podjetja zbral inženirje in vodilne na projektu, "jih pošteno nadrl, označil izdelek kot kup smrdljivega *****, ter na mestu odpustil nekatere zaposlene". Zgodbo je v začetku letošnjega maja objavil časopis Fortune - zanimivo - le za naročnike in kot nakup znotraj njihove iPad aplikacije. V začetku februarja je Apple MobileMe umaknili iz fizičnih trgovin, še vedno pa je bil na voljo za naročilo po spletu.
Z iCloudom pa tokrat mislijo zares. Za 4.5 milijona dolarjev so kupili domeno icloud.com, sedanji lastnik pa se je svojo istoimensko storitev že prenesel na CloudMe.com. Od samega početka bo na voljo bogat nabor glasbe, saj so se dogovorili za sodelovanje z vsemi štirimi največjimi glasbenimi založniki (Sony, EMI, Warner in Universal). Vso njihovo glasbo naj bi bilo mogoče poslušati (streaming, ne pa tudi download) takoj in brez potrebe po predhodnem nakupu in prenosu na oblak. Naročnina naj bi po dosedaj znanih podatkih znašala 25 dolarjev letno, kar se deli 30% Apple, 12% avtor besedila, 58% založba (po nekaterih podatkih naj bi Apple pokasiral 58%, založba pa 30%). Založnikom so sicer že plačali med 25 in 50 milijonov predujma.
Govori se še, da bo storitev morda brezplačna za kupce prihajajočega MaxOS X 10.7 Lion, vsaj za nekaj časa ali vsaj v omejeni obliki. Z napovedjo TV in filmskih streamov pa naj bi za zdaj še počakali.
Glede na izkušnje z Mobile Me je pričakovati, da bo iCloud močno polikan, tako glede stabilnosti strežnikov kot dodelanosti uporabniške izkušnje. Kako bosta odreagirala Amazon (Digital locker) in Google (Google Music), še ni jasno. Obe storitvi sta v bistvu le spletno skladišče za glasbo, ki jo uporabnim mora prej še kupiti in naložiti; obenem pa bi lahko pravno stanje tovrstne stortive kmalu postalo sporno kot vzpodbujanje piratstva. V še bolj nezavidljivem položaju bodo drugi plačljivi ponudniki glasbenega streamanja (npr. Spotify, Grooveshark), ki bodo ključ nižji ceni težko kljubovali Apple-u. To bo toliko težje, ko in če bo iCloud na voljo tudi v Evropi.
Google se je uspešno umestil med oglaševalce in nas potrošnike, Applu pa vse bolj uspeva isto v industriji zabave.
