Omejitve dostopa do interneta na delovnem mestu

Mnenje IP pravi takole:

V primeru, da je hramba podatkov o obiskanih spletnih naslovih utemeljena in nujno potrebna, npr. zaradi obravnave varnostnih incidentov, preprečevanja zlorab in napadov na informacijski sistem in podobno, Informacijski pooblaščenec priporoča, da upravljavec o tem predhodno sestavi ali ustrezno dopolni pisni dokument (npr. interni akt, politiko ali pravilnik), v katerem bo natančno opredeljen namen obdelave osebnih podatkov, nabor osebnih podatkov, dostopne pravice do podatkov in opredeljen postopek uporabe osebnih podatkov. Ta dokument naj tako med drugim vsebuje naslednje:
- kakšen je namen zbiranja in hranjenja podatkov,
- nabor osebnih podatkov, t.j. katere osebne podatke bo ta naprave obdelovala (ali bodo to IP naslovi obiskanih strani, IP uporabnika, datum, čas itd.),
- kdo bo imel dostop do teh podatkov in v kakšnih primerih (natančno opredeliti),
- kakšen bo postopek obravnave teh podatkov (npr. ob preiskovanju vdora, kdo kaj stori...).

Rok hrambe mora biti ustrezno kratek glede na namen obdelave podatkov, zato mora upravljavec presoditi, kateri je tisti najkrajši rok hrambe podatkov, v katerem lahko učinkovito doseže opredeljen namen hrambe teh podatkov, pri tem pa se mora zavedati, da si s prekomerno dolgo hrambo povečuje tveganja za morebitne zlorabe podatkov kakor tudi dolžnosti glede zavarovanja in varstva osebnih podatkov.

Kljub takšnemu vnaprejšnjemu dogovoru pa mora biti poseg v komunikacijsko zasebnost (pregled URL obiskanih strani z določenega IP naslova v primeru varnostnega incidenta) utemeljen za konkreten primer, pri sami obdelavi teh podatkov pa mora biti strogo upoštevano načelo sorazmernosti (obdelava minimalnega nabora podatkov, ki so potrebni za obravnavo konkretnega incidenta).
https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-po...

Nasvet v nekem drugem mnenju pa je naslednji:

Pooblaščenec se v tem delu pridružuje večkrat izraženemu stališču teorije s področja osebnih podatkov, da je najbolj neoporečen način omejevanja uporabe spletnih strani način, da se zaposlenim vnaprej onemogoči (blokira) tiste spletne strani, ki jih pri svojem delu ne potrebuje, oziroma se mu omogoči vpogled samo v tiste spletne strani, ki jih pri svojem delu potrebuje.
https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-po...

Matthew je 10. okt 2012 ob 15:20 izjavil:

Pri nas imamo nameščen tale program: http://www.nestersoft.com/worktime/
Sem se že spraševal, če podjetje ima pravico do tega in nisem še prišel do pravega zaključka.

Imate tudi kak pravilnik?
Kaj pa omejujete/nadzirate?

Če govorimo o varnostnem/administrativnem logiranju prometa, potem neločljivo spadajo skupaj podatki o IP adresi izvora in destinacije, s čemer je v končni fazi identificiran tudi uporabnik.

Kdor tu govori o 'anonimizaciji' podatkov, ta verjetno nima dosti skupnega z upravljanjem omrežij, saj bi bili takšni podatki popolnoma brezpredmetni in neuporabni za kakršnokoli analizo nekega problema, ki nastaja v omrežju. Še manj bi bili uporabni za analizo nekega varnostnega incidenta.

V praksi uporabnik pride do admina in hoče od njega rešitev za problem, ki ga je imel predhodni dan: "Včeraj pa nisem mogel...".
Še takrat, ko sistem logira vse podatke, vključno z uporabniškim imenom, je včasih nemogoče ugotoviti, kaj je botrovalo problemu na omrežju, kako pa si to nekateri predstavljate, da bi se to lahko počelo z 'anonimiziranimi' podatki, mi pa prosim razložite!

Pa ne pozabiti - ne govorimo o podjetju s petimi zaposlenimi, kjer direktor komajda čaka na povod, da bi se lahko znebil kakšnega delavca po kvazi 'lastni krivdi'. Govor je o omrežjih z 20, 50, in več uporabniki, kjer se od admina pričakuje, da bo omrežje DELOVALO. To pa se lahko zagotovi le, če imaš na razpolago čim več informacij.

Mislim, da je potrebno tudi ločiti med pojmom 'logiranje' in 'zbiranje podatkov'. Prvo je čisto tehničen pojem, ki ga opredeljuje tehnologija. ZBIRANJE PODATKOV pa je pravna formulacija za neko zbiranje, ki nima nujno kaj dosti skupnega z vzdrževanjem funkcionalnosti omrežja, ampak je usmerjeno v to, da se čim bolj profilira posameznega uporabnika - kar bi dejansko že lahko predstavljalo poseg v zasebnost.
Na nek način s tehničnega gledišča ni bistvene razlike med 'logiranjem' in 'zbiranjem podatkov', je pa zelo velika razlika v namenu, za katerega se ti podatki zbirajo, načinu, na katerega se analizirajo in interpretirajo, ter v dostopnosti do teh podatkov.

V praksi obstaja območje, ki je matematično gledano nekakšen presek med logiranjem in zbiranjem podatkov. Pri tem se gre predvsem za statistiko uporabe omrežja. Takšna statistika se običajno dela za preventivo, da se odkrije možne težave, še predenj postanejo 'boleče'. Če imamo implementirano analizo in statistiko prometnih podatkov, je to lahko adminu v veliko pomoč pri odkrivanju 'anomalij' na omrežju in hitri odpravi teh. Adminu pri tem nič ne koristi informacija, da je 'nek računalnik' prenesel 'malware.exe' z naslova 'http://malwaresite.com', temveč mora vedeti točno kateri računalnik je tisti, da lahko podvzame dodatne ukrepe. Enako admin potrebuje statistične podatke o časovni obremenitvi omrežja, vpogled v to, če kakšen računalnik izstopa po porabljenem bandwithu, ima nenavadno visoko število povezav na nekem čudnem portu, itd.

Kljub temu, da bi tu načeloma že nekdo skočil v zrak in trdil, da se gre za nadzor uporabnika, je namen povsem drug. Tako je tudi 'publika', ki ima vpogled v te podatke popolnoma druga, kot pri 'protipravnem zbiranju osebnih podatkov'.

Seveda pa vsa stvar postane zelo problematična, če ima do teh podatkov dostop še kdo drug, kot le admin.

Če gledamo na delo admina podobno kot gledamo na delo zdravnika, najdemo veliko vzporednic. Oba za uspešno opravljanje svojega dela potrebujeta dostop do zelo 'intimnih' podatkov, hkrati pa sta oba dolžna poskrbeti, da ti podatki ne zaidejo v roke tretjih oseb, ki bi jih lahko zlorabile.

Zato se v podjetju mora vzpostaviti sistem pravilnikov, v katerih se točno določi, kdo sme kdaj imeti vpogled v te podatke in s tem seznaniti uporabnike. Če si to zdaj kje poenostavijo in v pravilnik napišejo 'mi vse vidimo, mi vse vemo, obnašajte se temu primerno', to zagotovo ni v smislu zakona o varstvu osebnih podatkov.

Se je pa tudi treba zavedati, da vsaka varnostna politika predvideva poročanje admina višjemu nivoju. V primeru, da se gre za anomalije, ki jih povzroča določeni uporabnik (npr. skuša poganjati torrente kljub prepovedi), se bo verjetno vsakdo strinjal, da takšno poročanje ne more bazirati na neimenovanem kršitelju, ki je kršil predpis na neimenovanem računalniku ob nedoločenem času?

Še link na dokaj prijazen pravilnik o uporabi interneta:
http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/V/K5F...